Članki

Komu se da... (2)

K meni dekleta in žene, ki ljubijo brezpogojno. Žalostne, izčrpane, obupane, z vprašanjem, kako naj ga spremenim. Vem, da bi se lahko imela lepo, samo malo bi se moral spremeniti. Tako ga ljubim. Ne predstavljam si življenja brez njega. 

Spremenimo se takrat, ko nam obstoječa situacija ni všeč, ko je strah pred spremembo manjši od nevzdržnosti sedanjega položaja, ko se nam da premakniti ritko ... Torej, kako bomo spremenile človeka, ki se v dani situaciji počuti relativno v redu, ki nima namena ne razmišljati, ne ukreniti karkoli v to smer, kjer je odgovor, je že v redu tako, ti si spet nekaj sitna..., ki noče in ne razume, da če nekomu nekaj ni v redu, to pomeni, da ni v redu. Seveda to ne pomeni, da mora biti po naše, pomeni le, da nas je pripravljen poslušati in povedati svoj vidik, da lahko skupaj poiščemo kompromis. Če smo mu pomembni. 

Kaj nam v nasprotnem primeru ostane. Nemogoče - zapustiti ga ali se sprijazniti s tem, da je pač tako. Ne razumite narobe, ne podpiram ločitev, ne podpiram razhodov, sploh če so v to vpleteni tudi otroci.  Ampak, če to, kar delate, govorite, prosite, silite, ne prinaša rezultata, nekaj spremenite. Najprej si omogočite, da zadihate in si naberete moči. Ukrotite čustva. Potolažite vse razočarane, žalostne, utrujene osebe v sebi. Omogočite jim, da si dajo duška v jezi, o vsem tem sem že pisala. Ne koristi vam, če ste prizadeti, užaljeni, jezni, če divjajo viharji v glavi, če ne spite, če zato preveč ali premalo jeste, če živite v preteklosti, kaj je rekel/rekla, naredil/a. Vsakokrat ko to obnavljate je tako, kot da se zdaj dogaja isto. Ponovno ranite sami sebi. Tako deluje podzavest. Podzavest, v nezavednem ni preteklosti, ni prihodnosti, je le sedaj, tukaj, zdaj. Zato si pomagajte. Pozornost posvetite, kaj se dogaja v vas, ne kaj se dogaja zunaj.

Srečna žena ima srečnega moža, srečen mož ima srečno ženo in skupaj imata srečne otroke. Vsaj tu se lahko strinjate z mano :). V vsakem primeru so najbolj srečni ali nesrečni otroci. 

Vse napisano je zelo posplošeno, napisano črno-belo, življenje pa je sivo v mavričnih barvah. Za začetek lahko samo premislimo v kakšnem razmerju/zakonu živimo. 
In kaj lahko storim, da bo boljše? 
Zakaj jaz? 
Zakaj ravno jaz?  
Zato, ker nekdo mora biti prvi, ker nekdo mora začeti. 
In zakaj ne bi bili to ravno vi?