Članki

Ali sem toksična oseba?

Toksična oseba, čustveni manipulator, oseba, ki nam pobira energijo, čustvena pijavka, oseba z osebnostno motnjo je le nekaj izrazov, s katerimi opisujemo osebo, ki na nas ne deluje dobro. Ne počutimo se dobro, ne razumemo je, ne moremo doumeti, da misli, govori in dela določene stvari, ki so krivične in nas lahko zelo globoko ranijo. Če bi naredili splošen opis, bi opisali napadalnost, spreminjanje mnenja, zanikanje izrečenega ali narejenega. Oseba je pogosto napadalna brez jasnega vzroka, ali vzrok ni sorazmeren z jakostjo njenega napada. Išče tarčo, najde tarčo in se znese nad njo z besedami ali celo dejanji. Zmerja jo z zmerljivkami, ki ne sodijo v komunikacijo zrele osebe, obtožuje, zahteva odgovore na najbolj nesmiselna vprašanja, nekaj časa je napadalna, cinična, lahko zamenja vlogo in je najbolj uboga, pohlevna, nemočna, za kar je seveda kriva in odgovorna tarča, obrača besede, laže, prikrojuje resnico, grozi, obljublja … in to traja in traja lahko ure in ponavlja se tako pogosto, osebe okrog nje hodijo po prstih, so še bolj pridne in še bolj ubogljive. Predvsem pa jih je strah, nejasen strah, ker ne razumejo. Ne morejo razumeti. Ne da se razumeti.

Tarča je najpogosteje družinski član in nanj oz. njih se tudi največ zgrne. Bolj kot je toksični osebi neka oseba blizu, bolj močno jo lahko rani. Ob tem začuti zadoščenje. V toksični osebi se sprosti nakopičena energija, ki začasno prinese olajšanje in triumf, je pa uničujoča za osebo, ki je tarča. Tarča je vedno šibkejša oseba oz. otrok, ali oseba, ki v sebi nima agresije, ki je strpna, razumevajoča in ki se trudi, da bi bil svet pravičen in ljudje srečni. Ta oseba ima veliko dobri lastnosti, bolj ali manj pa ji manjka več notranje moči in zaupanja vase. Prepričana je, da z razumevanjem, potrpežljivostjo, pozornostjo, veliko ljubezni lahko pomaga toksični osebi. Ker ji manjka notranja moč, preveč želi nekomu pripadati in premalo zaupa svoji presoji, podvomi vase. Slej ko prej verjame in se zato še bolj trudi. Dolžna je. Tako je ujeta. Je v začaranem krogu krivde in neustreznosti. Ni dovolj dobra, ni dovolj vredna in sama ne zmore. Iz meseca v mesec ima manj energije, vse bolj je utrujena, vse več težav in skrbi in tako pride do različnih psihosomatskih bolezni. Bolezen je potem razlog, da še manj zmore. Najprej se moram pozdraviti. Pozdraviti se ne more, ker nima dovolj življenjske energije in ker bi potem mogla ukrepati. Ukrepati pa ne more, ker ne zaupa sebi in ker se ukvarja s toksično osebo, s katero je odnos boljši, pa slabši, pa še kar, pa je spet kaj. Skratka, skoz je kaj, da se po njeno ne more, ni pravi čas, ne utegne, ne vidi smisla posveti sebi in svoji notranjosti.

Lahko pa se zgodi, da nas nekaj prime in začnemo noreti in kričati in obtoževati in smo sitni in zajedljivi in kar padamo v neke vloge žrtve, pa nihče nas ne razume, pa nalašč nagajajo, pa samo garamo, pa nihče ni hvaležen, pa imamo dovolj, pa vseeno nam je in tako naprej in naprej v različnih razsežnostih lahko celo do grožnje s samomorom. Ko je oseba v takem stanju, s pogovorom ne bomo prišli daleč. Ne sliši, ne razume, njen notranji zemljevid je postavljen popolnoma drugače. Postavile so ga energije, ki so prišle iz globin. To je v njej, ki občasno pride na dan. Na dan ne more priti ničesar, česar ni v nas. Zato za našo zoprnost, sitnobo, napad ali beg ni kriva luna ali katerakoli druga oseba, ampak »tisto«, različne vsebine v podzavesti, mi se občasno na ven pokažejo v neustreznih čustvih in dejanjih. Ker jih je preveč, nimamo več kontrole, ampak smo čustveno preplavljeni, čustveno ugrabljeni. Razum nima moči, um goni svoje v napačno smer.

Ko vihar mine, ugotovimo, da smo pretiravali. In nam je žal in nas je sram in bi radi popravili in spet silimo ali pa vseeno malo, čisto malo še iščemo izgovore. Potem se vprašamo: »Občasno se obnašam kot toksična oseba. Ali sem toksična oseba? Ali delam škodo ljudem okoli sebe? Ali delam škodo sebi? Ali lahko to spremenim? Hočem spremeniti svoje odzive!«

Razlika med toksično osebo in osebo, ki se občasno obnaša kot toksična oseba je v zgornjem dialogu. Toksična oseba bo zanikala razsežnost drame, minimalizirala bo, rekla bo, da spet pretiravamo, da spet mi zganjamo kraval in da ni z njo nič narobe. Če ji omenimo, naj gre po pomoč, bo zatrdila, da je z njo vse v redu in da smo mi največji pacient in nam pravzaprav ni pomoči. Lahko se zgodi, da se opraviči, ampak opraviči se na način, da krivde ne prizna in opravičilo je le še ena drama, ki ji trenutno paše.

Oseba, ki pa se zaveda, da občasno »pade ve« tako ali drugače in hoče to spremeniti, lahko to naredi. Da se občasno tako obnaša, je vzrok v njeni mladosti, v vzorcih primarne družine in zaradi številnih ran preteklosti. Jeza in užaljenost sta je pogosto maska za nemoč, z dramatiziranjem kličemo na pomoč, poglej me, tukaj sem … in tako naprej. Razlaga sama ni tako pomembna kot uvid in želja: »Hočem drugače. Nočem več raniti ljudi okoli sebe. Nočem več bežati.« In to ni toksična oseba. Le malo dela jo čaka, da se znebi vzorcev toksičnosti.

Še enkrat, če ste zadovoljni s svojim življenjem, potem živite na ta način naprej. Če niste, potem začnite iskati stvari v sebi. Nabildana pozitivnost ne pomaga. Življenje se bo spremenilo, ko boste odvrgli nakopičene napačne vzorce in prepričanja, začutili notranjo moč in vrednost. Ne v glavi, v duši.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

JEZA
OSEBNA DRAMA
REAKCIJE, KI UNIČUJEJO ODNOS