Članki

Načini pogovora

Večkrat me vprašate: »Ali pišete o meni?« O nikomur ne pišem in ne razkrivam vaših zgodb. Čeprav se vsakomur zdi osebno dogajanje nekaj posebnega, je osnovno čutenje in reagiranje podobno. Tudi če se včasih zgodi, da se v napisanem najdete, je to zgolj naključje.

Kaj, ko ni dobro, najpogosteje delamo v partnerstvu? Na prvo mesto bom dala pogovor. Če ta pogovor izgleda tako, da govorite samo vi, to ni pogovor, ampak monolog. V povprečju smo ženske retorično spretnejše in to s pridom izkoristimo. Celo sapo zajamemo hitreje in tako nam uspe zdrdrati vse, kar nam ni všeč. Ne bomo šli v nianse, ampak povzetek monologa je: VEDNO, VSE in NIKOLI, NIČ. Ženski svet je črno bel. »Nikoli se ne morem zanesti nate. Nič ne narediš. Za vse sem sama. Vedno mi poveš samo na pol. Nikoli mi še nisi rekel … A to je vse, kar boš rekel, naredil? Nič te ne zanima, za nič se ne brigaš, nič ti nisem pomembna …« Vsak telefon ima snemalnik in posnemite se enkrat in poslušajte, ko se strasti pomirijo.

Po monolog pride zahteva: »No dej, povej zdaj ti.« Moški možgani so drugačni od ženskih. Ženskemu multitaskingu so kos le redki ali izvežbani manipulatorji. Preden moški možgani sprocesirajo vse podatke, ki so jih prejeli o problemu, o tem, kaj se je dogajalo 17.9.2011 ob 15.48, ker ženske vse to vemo na izust ob štirih ponoči, se v ženski že nabere nova energija, ki na vsak način mora ven in monolog se nadaljuje.

Če moškemu uspe kaj povedati, je odgovor lahko: »Ne, to ni tko.« In potem začneta drug drugemu dokazovati vse bolj glasno …

Pogovor ni to, da moškemu poveste, kaj vam ni všeč, kako vas je prizadel in kako naj bo naprej. Družina ni podjetje, ki ima direktorja in delavca, ki je tam zato, da izpolnjuje navodila in ne zato, da misli. Ne morete prepovedovati polnoletni, zreli, odrasli osebi. Otroku lahko prepoveste plezanje na ograjo, da se ne nagiba čez okno ali da ne skače brezglavo po cesti, ne prepovedujte pa človeku, s katerim sta enakovredna.

Lahko grozite. Če ne bo tako, potem bom … Grožnja deluje, dokler se nekdo tega boji in takrat, ko ste to potem dejansko pripravljeni izpeljati. Pogoste grožnje vodijo v zaključek, jo bo že minilo in bom naprej lahko delal po starem.

Lahko vzgajate oz. kaznujete. Vsakokrat ko človeka ponižate, se med vama pretrga vez, ki vaju povezuje. Ko je pretrganih preveč vezi, ni več povratka. In takrat težko rečete, ne vem, zakaj sva se razšla.

Lahko se potegnete vase, ste na videz prijazni in ga na prijazen način zbadate, ponižujete, mu podtikate … pasivno-agresivno iz dneva v dan. Pri pasivni-agresiji ni stavka, stvari, kjer bi se lahko nečesa oprijeli, rekli, da to ni v redu. Pasivna agresija lahko enačimo z gaslighting -om. Na kratko to pomeni, da začutimo, da smo neustrezni in ko o tem povprašamo na glas, oseba zanika in zatrdi, da se nam to le zdi. Neustreznost lahko čutimo zaradi slabe samopodobe in nikakor ni rečeno, da je vsakokrat, ko začutimo neustreznost, nekdo tudi pasivno agresiven, oz. izvaja gaslighting.

V razmerju, v družini nastane napetost in iz take družine, iz takšnega razmerja ljudje odhajajo. Najprej ostajajo v službi, ali jih prijatelji nujno potrebujejo, ali se zatečejo v šport, da niso doma in da se razbremenijo in končno odidejo ali pa se preselijo v delavnico ali klet.

Če s pogovorom uspeta razumeti drug drugega, če nesporazum ali problem rešite in se ne ponavlja več, če sta si potem bližje, sta bolj povezana, potem je vajin način komunikacije, sprejemanja drug drugega ustrezen. Če pa temu ni tako, se najprej pogovorite s seboj in šele potem z njim.