Članki

Odnosi so nedokončana zgodba. Vsak odnos je edinstven in poseben, hkrati pa se v vseh vleče rdeča nit dobrega in/ali slabega. Z dobrim odnos gradimo, s slabim podiramo.

»Ljubim te.« In smo v raju. Raj je treba vzdrževati in zanj skrbeti. Odstranjujemo plevel, zalivamo, gnojimo in obiramo pridelek. Sonček sije in vse je v redu. Slej ko prej se na nebu pojavi prvi oblaček. Potem se pojavita drugi in tretji, pihati začne veter, začne se bliskati in grmeti. Po nevihti pogledamo, kaj je od našega raja ostalo. Včasih se odločimo, da rešimo, kar se rešiti da, zasejemo in negujemo naprej, včasih pa vržemo puško v koruzo in rečemo: »Nima smisla,« in raj zapustimo.

Ljudje rabimo pozornost. Čustvena energija pozornosti polni naš prostorček pomembnosti in vrednosti. Tej osebi sem pomemben/pomembna. Nekaj posebnega sem v njenem/njegovem življenju.

Želimo, da nas nekdo posluša in sliši. Da nam ugodi, pove svoje mnenje, predlaga kaj drugega… in o tem nadaljujeva pogovor. To je spoštovanje, ki polni naš prostorček vrednosti.

Želimo, da je zanesljiv. To polni naš prostorček varnosti.

Drug drugemu dajeva svoj čas. To je povezovanje.

Pobrskajte po sebi in dopolnite. Edino vi veste, kaj je v vašem okvirčku potreb, želja, kaj v vaših pravilih življenja.

Stanja in reakcije, ki uničujejo odnos

• Sitnarimo. Ni nam všeč to, ni nam všeč ono.
• Kritiziramo. To ni v redu, tisto ni v redu.
• Popravljamo. Zakaj nisi naredil tako, zakaj nisi naredil drugače?
• Obtožujemo: »Nalašč to delaš!«
• Kričimo in žalimo.
• Se jezimo. »Vedno sem za vse sama in ti nikoli nič ne narediš!«
• Preziramo. »Le kje sem jaz tebe našla!«
• Prepovedujemo. »Tega ne smeš več narediti.«
• Silimo. »… obljubi!«
• Izsiljujemo. »Če bo še tako, potem boš že videl!«
• Grozimo s fizičnim nasiljem.
• Ustrahujemo. »Najbolje, da grem in umrem.«
• Nalagamo krivdo. »Ti si kriv, da imam uničeno življenje.«
• Za vsako ceno hočemo imeti prav.
• Na dan vlečemo preteklost, da lahko zmagamo.
• Nestrinjanje: »To ni tako in ne zanima me, kaj govoriš!«
• Ignoriramo. »Naj sam ugotovi, kaj je narobe. Nič več ne bom rekla.«
• Molčimo tudi, ko smo vprašani.
• Ponižujemo. »Kako si ti neumen! Kolikokrat ti moram še povedati?«
• Govorimo drugo, kot mislimo. »Pusti me na miru,« in ko nas upošteva, rečemo: »Kakšen je, ni mu mar zame.«
• Tarnamo. » S čim sem si jaz to zaslužila?«
• Se izgovarjamo: »Delam od jutra do večera, nisem kriva!«
• Se izogibamo pogovoru.
• Bežimo. »Vse skupaj je brezveze. Naj ugotovi, kako je brez mene. Se bo že priplazil in prosil.«
• Smo pasivno agresivni. Nalašč pozabljamo, se delamo neumne, ne peremo, kuhamo, skrijemo TV daljinec, službeno kartico in še bolj neverjetne stvari lahko naumi naš um.
• Preigravamo vloge žrtve, rešitelja in napadalca.
• Smo v stanju otroka ali starša.

Tako ostajamo v drami, naš um cveti in blesti, stres bi lahko prodajali, toliko ga je, nadledvični žlezi komaj še zmoreta, želodec je skrčen, srce stisnjeno in prestrašeno, vse bolj smo utrujeni, bolečine v telesu, menstrualne bolečine, migrene in glavoboli, visok krvni pritisk, neenakomerno bitje srca, tesnoba, panični napad in še in še so spremljevalci takšnega stanja.

Vzrok je notranji nemir, preozki okvirji življenja, prestrogo postavljena pravila, pomanjkanje občutka varnosti in moči, nizka samopodoba, neukročeni strahovi in demoni, samo ena možnost in še in še. »Kaj želim, kakšen odnos hočem?« je prvo vprašanje, ki si ga lahko postavimo. »Ali to kar delam sploh vodi v raj? Kakšen raj bo to? Negovan ali scufan?« Tako izgledan prvo samoizpraševanje.

Um in ego ponorita. Nočeta sprememb. Hočeta dramo in nas ponovno vrže nazaj prva malenkost. Čustveno smo tako občutljivi, da že najmanjša sapica sproži cel orkan in vse se ponovi. Ne znam, ne zmorem in nočem. Naj on/ona.

Ali se imate radi? Poskrbite zase. Najprej zase. Ugotovite, kaj je v vas, kaj lahko spremenite v sebi. Spremenite. Poglejte, na kaj se osredotočate. Kaj sproži vihar in predelajte ta vozel. Poskrbite za srce. Poglejte prostorčke varnosti, moči vrednosti. Poiščite ranjene, žalostne, utrujene, razočarane osebe v sebi … in ji peljite na varno. Bodite pozorni na sprožilce in jih izkoristite, da predelate. Poskrbite za nadledvični žlezi, da ne izgorite. Pred spanjem sanjarite, da se boste bolj naspali in spočili. Pojdite v naravo in se pogovarjate s sabo. Postanite pomembni sami sebi.

In ko se umirite, ko čutite v sebi moč in mir, začnite urejati svoj raj. In gre. Takrat res gre v pravo smer.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje