Članki

Osamljenost

December je tu. Za ene »juhu«, za druge »o, groza«. Če je december »o, groza«, se vprašajte zakaj. Kaj tako groznega občutim? Osamljenost pride izrazito na dan.

Decembrska osamljenost je enaka energiji osamljenosti, ki jo imate v sebi ves čas, celo leto, le v tem zadnjem mesecu leta pride na površje in jo zato močneje začutite. Občutek je slab, neprijeten, nehote in nevede se znajdete v vlogi žrtve, ki vam še dodatno poslabša razpoloženje, dobre in prijetne plati življenja izginjajo, saj zanihate iz harmonije.

Močan občutek osamljenosti je stres, povzroča nemir, bolečine v želodcu, slabo spite, skrbi vas, psihično vas izčrpava, fizično ste v pogonu in zato utrujeni, preutrujeni. Osamljenost je tu. Je kot nepridiprav v vasem stanovanju. Kaj bi naredili z njim? Verjetno mu ne bi postregli z večerjo, ampak bi ga nagnali ven. Tako naredite z osamljenostjo.

Občutek osamljenosti je normalen, ko smo določen čas sami ali ko ne čutimo povezave z drugimi ljudmi. Če osamljenost čutite do 5, pustite. Niste najbolj navdušeni, zavedate se hrepenenja in želje po bližini, pripadnosti, ljubezni. Znate se imeti lepo tudi tako. Dovolj družbe imate, lepo pa vam je tudi, ko ste sami. Ko boste srečali osebo, boste vedeli, da si želite nekomu pripadati in znali boste presoditi, ali sta dovolj usklajena za nadaljevanje. Občutek osamljenosti obvladamo, pomislimo, ali se nam da v tej smeri kaj storiti, ali se nam da iti v družbo, koga poklicati, se s kom pogovoriti, ali pa se s piškoti in čokolado zavijemo v deko na kavču in gledamo pocukran ljubezenski film, da izklopimo možgane, da se spočijejo. Potem vstanemo in si rečemo: »OMG kolk je tole pasal. Čisto zapravljanje časa, pa še slabo mi je od vsega tega cukra. Jutri grem peš v službo.« To so ta manjša nihanja, o katerih ves čas pišem. V popolni harmoniji nismo nikoli.

Ko pišem o osamljenosti, mislim na osamljenost nad 5. Takrat sebe, svet in odnose ne vidimo več realno, ampak popačeno zaradi čustvenega neravnovesja. Ljudje nismo osamljeni, ker nikogar ni ob nas, ampak največkrat, ker nimamo stika s sabo. Takrat svet dojemamo črno-belo; vsi so srečni, vsi imajo nekoga, vsi se imajo lepo, vsi so ljubljeni, vsi so nekomu pomembni … samo jaz ne. Ta vloga žrtve ne pomaga, niti ne koristi. Če bi bilo temu tako, ljudje v zakonu, v partnerstvu, obkroženi s prijatelji ne bi bili osamljeni. Pa so, nekateri zelo.

Če je energije osamljenosti veliko, če vas je groza, kje in kako boste preživeli ta december, če jo ocenite nad 5, ta čustvena energija določa kaj in kako boste delali, na kaj vse boste pristali, koliko boste potrpeli, kaj vse dali … Niste več svobodni, ne odločate več, ker je ta energija močnejša od vas. Lahko se je nabirala leta in leta in samo od sebe ne bo izzvenelo, ampak se bo še stopnjevalo. Tudi če srečate ali živite z osebo, ki je vaš idealen partner, zna ta energija marsikaj pokvariti, ker bo še vedno tlela v vas in vas spominjala na to, da boste spet osamljeni, če ne boste popolni, ustrežljivi, pridni, potrpežljivi, če bo spoznal/a kakšni ste v »resnici« ...

Zdaj se s to osamljenostjo lahko soočite in jo spravite na stopnjo pod 5. Čez leto to naredite težje, ker ni tako izrazita. Bolj kot je nek občutek močan, lažje in hitreje ga lahko predelate, odpravite ali nevtralizirate. Zdaj imate zdaj idealno možnost in priložnost, da enkrat za vselej opravite s tem premočnim občutkom.

Največkrat slišim, da ni časa. Zakaj bi nam drugi poklanjali svoj čas, če si ga sami ne poklonimo? Zakaj bi druge zanimalo, kako se počutimo, če nas ne zanima? Zakaj bi nas drugi reševali, če si sami ne pomagamo? Ocenjujte, da imate orientacijo. Občutke do 5 pustite, rabite jih, usmerjajo vas. kar je nad 5 odstranite, potolažite, ker vas ovira, jemlje energijo, moč. To, o čemer pisem, vpeljite v vsakdanje življenje. Osamljenost vas dela nemočne, imate občutek, da so vsi srečni in zadovoljni, le vi ne. Ali niste tega že siti? Iz leta v leto isto. Osamljenost ni vezana na druge ljudi, osamljenost je samo naša, moja, tvoja, drugače ne bi bili osamljeni poročeni, ljudje z velikim številom prijateljev, ljudje v družbi, izletu, koncertu.

Tako kot nas nihče ne more narediti srečne, tako nam nihče ne more odvzeti osamljenosti. Poglejte razliko: nekdo nas lahko osreči z besedo, dejanjem, darilom, pozornostjo … a če v sebi nimamo »prostorčka« kamor se ta sreča »naloži« pade v črno luknjo in zaključimo: »Ja saj, saj je lepo, ampak … Aha, zdaj si se spomnil/a, prej pa …« ali »jutri pa bo spet vse po starem.« Če pa »prostorček« imamo, se vse pozornosti, ki jih vsak dan dobivamo, imajo kje shraniti in naložiti. Zato so pričakovanja manjša ali pa jih sploh nimamo, ker smo zadovoljni, ker je naša čustvena posoda polna, ker znamo ob padcu energije poskrbeti sami zase in ne čakamo, da bo to storil nekdo drug namesto nas. To je tista bistvena razlika.

Pravimo, da so nekateri ljudje negativni. Niso negativni, so pa ranjeni, prestrašeni, zbegani, hrepeneči, žalostni, razočarani … Morda pričakujejo, pa ne dobijo, morda dobijo, pa ni dovolj ali pa ne čutijo zadovoljstva, morda je ran preveč, srce stisnjeno in prestrašeno, demoni grozijo, v nezavednem je kup nepotrebnih ali celo škodljivih prepričanj … Niso negativni, le usmerjeni so navzven, osredotočeni v glavi in nesproščeni, prevladujejo skrbi in razočaranja. Ne vedo, ne znajo, ne zmorejo ali si nočejo dati tega, kar pričakujejo od drugih, narediti »prostorčkov«, se poglobiti vase, se delno razstaviti in spet sestaviti, a so hkrati prepričani, da jim to pripada, da bi morali dobiti od drugih, da se jim godi krivica. Ne morete jih rešiti, ne morete jim pomagati, ker sami ne znajo, ne zmorejo, nočejo narediti osnove.

Posvetite se svojemu umu. Kaj vam sporoča? Kateri stavki vam polnijo glavo? Katera prepričanja? Ali so vse misli, prepričanja vaša, ali ste jih pridobili, ne da bi vedeli kdaj in zakaj? Ali jih sploh hočete? Ali v vas poteka notranji boj med hotenjem in  prepričanji? Ali poteka boj med hotenjem in strahom? Ali poteka boj med hotenjem in ustreznostjo? Ali poteka boj med hotenjem in iluzijo sreče?

Um ima spet novo veselje, da lahko odigra črno-belo dramo. Vsi imajo nekoga, le ti ne. Vsi so obdani z ljudmi, ki jih imajo radi, le ti ne. Ti nimaš nikogar. Nikogar. Nikogar, ki bi delil december s teboj, nikogar, ki bi mu bilo mar zate. Nikogar, s katerim bi bil srečen/srečna.

A ravno zdaj je najboljša in največja priložnost, da odstranite odvečno energijo osamljenosti, ki vam ne koristi.

Ustavite. Ali vam to koristi? Ne. Ostanite v ravnovesju, harmoniji. Ja, nekateri imajo ljubeče odnose, drugi so v odnosu, iz katerega bi odšli, pa ne morejo ali ne upajo, nekateri so sami, a niso osamljeni, drugi so skupaj, a so osamljeni. Torej črno-bel scenarij ne drži. Zazrite se vas in se vprašajte, kaj pričakujete od drugih, kaj pričakujete od sveta. Vsakokrat, ko ste razočarani, ko vas zaboli, ste nekaj pričakovali. Lahko si pomagate s tem. Ne trdim, zdaj ne smete ničesar več pričakovati, vprašajte pa se, kaj od tega, kar pričakujete od drugih, daste sami sebi, oz. se bolje, česa si ne daste, pa bi si morali oz. lahko dali. Kakšna pravila so v meni? Kako je »prav«? Ali bi bil takrat zadovoljen? Ali bi me to osrečilo? Ali bi še vedno nekaj manjkalo? Ali sem sploh pripravljan na to? Ali bi zanikal? Ali bi nemir v meni zanetil prepir? Ali bi verjel? Ali bi zbežal? Vprašanja, vprašanja, vprašanja …

Kakšni občutki še spremljajo osamljenost? Reklame, božični filmi, družbena omrežja ustvarjajo pravila ustreznosti. S tistim, ki je sam, ki nima partnerja, je nekaj narobe. Razumsko seveda vemo, da ni res, zanikamo, ampak ali tako tudi čutite? Zakaj se potem počutite, da v neko družbo ne spadate? Da vas povabijo, ker se jim smilite? Poglejte te misli, prepričanja, občutke. Poglejte, kako se počutite, spomnite se, kako ste se počutili pred nekaj dnevi? Predelajte, odstranite te misli, podoživite občutek, kdaj ste se že tako počutili? Ne iščite po spominu. 99 odstotkov dogodkov in stavkov se ne spomnimo, a so se zarili globoko v nas. Iščite po občutku in marsikaj boste našli, vas bo začudilo, ne boste mogli verjeti. Spoznanja bodo kar vrela. Čakajo na vaš klic, na željo, da se jih zaveste. Zato je ta metoda tako fantastična, hitra in učinkovita.

Zdaj pa končno k praktičnemu delu:

  • Ocenite osamljenost.
  • Poiščite občutek v telesu in ga odpravite v obliki predmeta čez vrata.
  • Poiščite vse osamljene osebe v sebi in speljite postopek.
  • Ocenite postopek.
  • Ponovite, če je potrebno.
  • Poiščite občutek neustreznosti, če je nad 5, speljite postopek.
  • Poiščite osebe, ki jih nihče ne mara in speljite postopek.
  • Poiščite osebe, ki jočejo, jih boli, trga …

Kako močna je zdaj vaša osamljenost? Kako se počutite? Koliko ste jo uspeli predelati? Kako močno vas je strah ali se bo kdo spomnil na vas, kaj vse ste ali boste naredili za druge, da boste dobili nekaj nazaj?

Vprašanja, vprašanja, vprašanja … Lahko vam pomagam do odgovorov, ne morem pa jih najti namesto vas. Naredite to zase, znebite se strahov in ne dovolite, da je to ponoven stres. V sebi poiščite osebo, ki je sama, ki se boji biti sama, ki je prepričana, da je sama manj vredna, naj pridejo vse osebe, ki so se kadarkoli tako počutile, naj se združijo v eno. Vse to so le energije podobne frekvence, ki se kažejo v obliki oseb. Združijo se brez problema in ko dobite eno osebo, pa naj bo otrok ali odrasel, jo peljite na travnik, združite z osebo na travniku in ji povejte, da ni sama, da je na najlepšem delu telesa, na področju srca, da je ne boste nikoli zapustili, kamorkoli greste, gre z vami, da jo imate radi, da je lepa, dobra, vredna, sposobna, da ste ponosni nanjo … povejte ji znova in znova in znova in postopek ponavljajte znova in znova in znova. Enako naredite s hrepenenjem, odpravite pričakovanja. Splača se, zmorete, znate in zasluzite si boljše počutje.

Vprašanja in sama vprašanja. Odgovori so v vas. Naučite se jih poiskati. Kombinirajte po občutku, vse kar naredite, je odlično. Naučite se delati z odprtimi očmi, razbremenite takoj, ko začutite in v enem mesecu lahko predelate ogromno - več kot v enem celem letu. Pojdite se sami sprehajati po mestnih ulicah in potencirajte. Glejte, kako se ljudje zabavajo v družbi, vi pa sami, poiščite osebe in speljite postopek … znova in znova in znova. Poiščite vse osebe, ki se smilijo same sebi, vse, ki se počutijo slabo nad 6. Improvizirajte, ne morete narediti narobe.

Potem spustite in se prepustite. Naredili ste vse. Začutite pomirjenost, mir v sebi. Prazniki, ki prihajajo, bodo nekaj posebnega. Brez pričakovanj boste sprejeli, kar vam bo življenje ponudilo, prineslo in podarilo.

Vse je v nas, v meni, v tebi. Ne bodite odvisni od odgovorov vedeževalk, pravi odgovor je vedno v vas. Brskajte po sebi, berite, preberite knjigo Čarobni odnos, podarite si jo in zraven opazujte, kaj čutite. Tako boste spoznali vse več in več o sebi. Ne bo vam vse všeč, ampak šele tako imate možnost, da spremenite, sprejmete, si odpustite in spustite.

Imate znanje, veste kaj iščete.

Imate orodje – znate postopek, po katerem se počutite bolje.

Imate podporo – kadarkoli lahko vprašate in vam bom pomagala.

Ne glede na to s koliko ljudmi živimo, koliko ljudi nas ima rado, smo vedno najprej sami. Najprej smo sami s sabo in šele nato z drugimi. Vsi. Brez izjeme. Zato najdite stik s sabo in potegnite iz decembra najboljše. Eni se bodo zabavali, vi boste delali, ampak občutek bo enako fantastičen.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

PRINCI IN PRINCESE NA ZRNU GRAHA
KAKO SE IMETI RAD?
KO SMO V STISKI