Članki

Delo na sebi - družina

Družina je osnovna celica družbe. Tu je začne, to je temelj. A družina ni nekaj oprijemljivega, nekaj, kar vzameš v roke, malo pobrusiš, malo počistiš, malo pogladiš in malo zglancaš. Družina so ljudje. Odrasli in otroci. Družina sama še ne pomeni varnosti, ljubezni, stabilnosti. Odraščanje v družini ne pomeni, da otrok živi v optimalnem okolju. Družina avtomatsko še ne pomeni nekaj dobrega. Družina so ljudje in odnosi med njimi so tisto, kar ustvari funkcionalno ali nefunkcionalno družino. Večji poudarek bi morali dati na odnose družini, kot pa se prepirati med sabo, katera zastopanost po spolu in število odraslih je prava družina in katera ne. »Prava družina« je medsebojno razumevanje, podpora, sprejemanje, spoštovanje, ljubezen, dopuščanje drugačnosti, prava družina je, ko prideš domov, zapreš vrata in si na varnem, v okolju, kjer si lahko sproščen, sprejet v svojih napakah, zjutraj skuštran in povaljan in še vedno dovolj dober, zaželen, ljubljen. Kjer si lahko žalosten, zaskrbljen, objokan, a sprejet in razumljen. Kjer lahko zaupaš svoje strahove, želje, kjer ti odpuščajo in kjer sam odpuščaš. Kjer skrbiš, da ne raniš, da nisi nesramen, nestrpen, in kjer ne sproščaš dnevnih frustracij na nič krive člane družine. Družina je oaza pred zunanjim svetom, je mir, je varnost, je sprejetost in kraj, kjer si zacelimo rane, ki smo jih dobili v zunanjem svetu, se odpočijemo, naberemo moči in smo na varnem.

Neustrezno okolje

Če ste odraščali v družini, kjer je bil eden od staršev alkoholik, niste imeli ustreznega okolja. Alkohol je naša folklora, toleranca do pitja je visoka. »Pa kaj potem, če malo spije.« Res, kaj potem? »Pa kaj potem, če spije še malo več. Saj vsi pijejo.« »Zvečer in konec tedna si pa res lahko nekaj privoščim.« Alkoholizem v družini je nestabilno okolje. Lahko je prisotno fizično nasilje in čustvene manipulacije. Tak odnos spremlja drama. Starša se ukvarjata drug z drugim in v to potegneta otroke. Otrokove potrebe so na drugem, tretjem mestu, ker so njune potrebe na prvem mestu.

Če ste odraščali v družini, kjer se starša nista razumela, kjer je vsak vlekel na svojo stran, kjer je bilo veliko prepirov, tišine, nenadnih izbruhov, vzponov in padcev, sta se starša ukvarjala drug z drugim, vlekla sta vas v svojo dramo, nista pa čustveno poskrbela za vas.

Če ste odraščali v družini, kjer je bil eden od staršev »zelo močan«, kjer je moralo biti po njegovo, vse in takoj, čustveno ni bilo poskrbljeno za vas.

Če ste odraščali v družini, kjer je bilo zelo pomembo mnenje okolice, so vas silili k določenemu vedenju in uspehu brez posluha za vaše stiske, ki ste jih ob tem občutili, čustveno za vas ni bilo poskrbljeno.

Če ste odraščali v družini, kjer so vas dresirali v poslušnosti, ubogljivosti, čustveno ni bilo poskrbljeno za vas.

Če ste odraščali v družini, kjer ste zamenjali vloge s starši, čustveno ni bilo poskrbljeno za vas.

Še in še bi lahko naštevala. Ampak zdaj ste odrasli in zdaj lahko poskrbite zase.

Družinska drama

Poglejmo, kaj ste kot otroci doživljali. V družini, kjer se starša pretirano ukvarjata drug z drugim ali z drugimi, je prisotna drama. V drami otrok nima občutka varnosti. S tem primanjkljajem odraste in ta občutek manjka tudi odraslemu. Zaradi potlačitve v nezavedno se tega jasno ne zaveda. Socialna fobija, strah pred spremembo, pretirana nezaupljivost, nejasen občutek strahu, ki ga pogosto čutijo kot tesnobo, so posledice pomanjkanja občutka varnosti.

V knjigi Čarobni odnos sem opisala, kako se otrok odcepi od sebe in osredotoči na razum. Noče čutiti, ker je preboleče in ker se v čustvih ne znajde. Razumsko se mu zdi, da ima stvari pod kontrolo. To mu daje občutek varnosti. Problem je le, ker je v življenju vedno znova in znova razočaran. Odrasel se razumsko obda z ljudmi, ima veliko prijateljev, jim je na razpolago, a ima občutek, da ga vedno znova puščajo na cedilu. Doživlja to, kar je doživljal kot otrok. V drami je bil tolažnik enemu od staršev, edino njegovo upanje in veselje, smisel življenja in njegovo vse, dokler se vloge niso zamenjale in ga starš ni več rabil. Od »vse« je padel na »nič« in tako doživlja v odraslem svetu. Ko to nekomu pove, mu ta reče: »Saj ni nič takega. Čisto preveč se sekiraš. Iz nepomembne stvari delaš dramo. Ne kompliciraj. Joj, si pa res naporen.« In je ponovno neslišan, nerazumljen. Čustev ne zna opredeliti, še manj predelati, razumsko doživlja krivico in posledica sta jeza ali užaljenost. Zdaj ste odrasli in zdaj lahko daste sebi to, česar niste dobili kot otroci. 100x, 1000x ali 10000x povejte svojemu notranjemu otroku, da je na varnem. Na varnem je in nič hudega se mu ne bo zgodilo. Naredite to in v nekaj dneh boste čutili razliko.

Ne glede na to, ali ste kot otroci v drami staršev doživljali čustvene izlive odraslih, ali vas starši niso objemali in vam povedali, da vas imajo radi, vam manjka občutek vrednosti in pomembnosti. Drama so vzponi in padci, enkrat so vas imeli starši neskončno radi, drugič ste bili za njih nepomembni. Če vam starši do zdaj niso znali ali zmogli povedati, da vas imajo radi takšne kot ste, vam tudi zdaj tega ne morejo dati. Nima smisla razčiščevati z njimi in pričakovati ali zahtevati. Dajte to sami sebi. Povejte osebi na travniku, da vam je pomembna, da boste poskrbeli zanjo, naj ne skrbi, vse je v redu, na varnem je, in vedno znova ji boste povedali, da jo imate radi. Naredite to. Zase. Končno. Odrasli ste. Zmorete. Deluje.

Menjava vlog

Lahko ste kot otroci s starši zamenjali vloge. Čustveno ste bili njihovi starši, oni vaši otroci. K vam so se zatekali v stiski, morda ste jih morali celo fizično braniti. V družini ni bilo nikogar, ki bi bil močan, zato ste to vlogo morali prevzeti vi. Branili ste družinske člane pred drugim družinskim članom ali pred članom razširjene družine. Naloga, ki je za otroka pretežka. Otrok rabi odraslega, na katerega se lahko zanese, ve, da ga bo rešil, ve, da je na varnem.

Lahko sta se vlogi v trenutku zamenjali. Roditelj je naenkrat prevzel vajeti v svoje roke in vas kaznoval, ker ste se neprimerno obnašali ali govorili. Morda so ob prvi priložnosti na prvo mesto postavili osebi, pred katero ste ga branili. Naenkrat ste postali črna ovca družine, v naslednji dan, pa so spet potrebovali vašo pomoč in zaščito.

Zmeda, ki nastane v otroku, vpliva na njegovo odraslo življenje - pretirana zaščita družinskih članov in/ali popolna brezbrižnost. Kot odrasli ste lahko pretirano zaščitniški, ker je vloga zaščitnika še vedno aktivna v vašem nezavednem, občutek varnosti pa premajhen. Partner in otroci lahko to čutijo kot dušenje in se hočejo osvoboditi. Bolj kot hočete vse nadzirati, manj vam povedo, zaupajo, bolj delajo po svoje. Tu se začno prve nepotrebne laži. Vi vztrajate pri svojem, otrok naredi drugače. Ker se hoče izogniti drami, se zlaže. Laž slej ko prej pride na dan, z njo vaša prizadetost, osuplost, žalost, ogorčenje in še večji občutek nevarnosti. Zdaj se v vas oglasi tisoč alarmov, ki jih morate utišati. Otroka lahko fizično kaznujete, če se kolikor toliko obvladate in je fizično kaznovanje v vaših pravil nedopustno, ga kaznujete čustveno. Znajdete se v novem krogu drame, kjer vi ne razumete njih in oni vas.

Spustite in zaupajte. Delajte na tem, na varnem ste in lahko zaupate in vse bo v redu. Osredotočite se nase. Sprašujte se in s prebliski lahko predelate preteklost, ki je v vašem nezavednem še vedno aktivna. Naredite to zase, lažje vam bo in družinski člani ne bodo več bežali pred vašim nadzorom. Z malo dela in truda lahko naredite veliko. Naučite in osvojite tehniko, splača se, ker se imate radi in ker imate radi svoje najbližje.

Druga možnost je, da se v vas nekaj upre, da imate vsega dovolj in ne mislite več skrbeti za nikogar. Vsak naj skrbi sam zase. Hrepenenje po bližini v nezavednem je aktivno. Ko se počutite dovolj varni, dovolite bližino, potem se umaknete. Vaš partner je oseba, ki rabi veliko bližine, lahko je celo zasvojen z odnosi, ker tudi njegovo otroštvo ni bilo optimalno. Vleče vaju drugega k drugemu, hkrati eden beži in drama je tu. Če imata otroke, so otroci spet na stranskem tiru, ker je eden brezbrižen, drug pa se ukvarja s sabo oz. vama.

Vem, da se samo ponavljam, ampak življenje je eno samo ponavljanje. Osredotočite se nase, spoznajte se in lahko boste predelali. Če vam do sedaj na vaš način ni uspelo, zamenjajte način. Tako lahko predete do drugačnega rezultata. Ne gre čez noč, gre pa iz dneva v dan bolje in lažje. Vložite v to, da boste lahko gradili odnos.

Občutek ujetosti

Morda ste v primarni družini dobili občutek ujetosti. Pretiran nadzor, pretirana pravila, morda je bil eden od staršev tako nesrečen, da ste si rekli: »Meni se to ne bo zgodilo. Nikoli ne bom dovolil, da tako živim.« To se zgodi v nezavednem in teh stavkov se ne zavedate. Kot odrasli bežite od parterja in otrok. Ne prenesete ujetosti. Hočete svobodo, ker ne zaupate. Tudi ta aktiven proces teče v nezavednem. Ker je to družbeno manj sprejemljivo, avtomatski procesi najdejo »prave« vzroke. »Rabim čas zase, ni dobro, če preveč visimo drug na drugem.« V službi preživljate več časa, kot je potrebno. Pravzaprav sami sprožimo, da se dejansko pokaže potreba po tem, da moramo biti v službi. To je to neoprijemljivo, nedokazljivo. Ko oseba v praksi predela občutek nezaupanja in ujetosti, je v službi bolj učinkovita v krajšem času. In odgovor je spet: »Ne morem verjeti, da je to mogoče.«

Drugi ljudje so zanimivejši od družinskih članov. »Z njimi se lahko pogovarjam zanimive stvari, stvari, ki me zanimajo. Tako pestro življenje imajo, veliko so doživeli in to me ful zanima.« »Ukvarjam se z duhovnostjo in moram na predavanja in delavnice, da duhovno hitreje rastem.« »Moram imeti čas za prijatelje, drugače bodo odšli. Ne morem jih pustiti na cedilu, če si želijo moje družbe ali rabijo mojo pomoč.« »Vsak rabi čas tudi zase, saj smo bili ves konec tedna skupaj. Tudi meni pripada malo časa zame.« »Ne bom samo žena in mama (mož in oče)«.

Družina, mož/žena, otroci so za to osebo projekt. Nekaj, kar je treba imeti in narediti v življenju, ne pa del življenja. Saj je prijetno in lepo, a traja malo časa. Nemir v vas vam sporoča, da bežite družine in samega sebe. Če se družinskim članom posvečate zaradi slabe vesti in odidete takoj, ko le ta mine, bežite od družine in samega sebe. Če občutite krivico, če se nečesa ne morete udeležiti, ker »morate« biti z družino, je v vas občutek ujetosti. Z vsem zgoraj naštetim ni nič narobe, če je v vas notranji mir, če se s partnerjem razumeta in uskladita brez slabe volje in slabe vesti. Notranji mir vam pove, ali ste v ravnovesju s seboj.

Odraslost

Vzorci primarne družine določajo vaše odraslo življenje. Imajo tudi svoje dobre plati. Zaradi zahtevnost v otroštvu imate disciplino in vztrajnost, zaradi slabše samopodobe se želite dokazati in nekaj postati, ker je bilo vaše otroštvo nestabilno, veste, da se lahko zanesete nase in ne bojite se izzivov … Kaj kdo prinese iz družine je odvisno od tega, kaj se je v njegovem nezavednem dogajalo. Znano je, da je lahko otrok ulice v odrasli dobi uspešen in čustveno stabilen, drug otrok, ki je odraščal v »normalni« družini pa morda nikoli ne bo mogel v pravi meri in dovolj učinkovito poskrbeti zase. Otroka iste družine, enaka vzgoja – eden kos življenju, drug nebogljen, nemočen in se nikakor ne znajde. To je ta različnost, ki je v nas, v vsakemu drugačna, v nezavednem. Zato poglejte, preglejte, kako vas je oblikovalo otroštvo. Poglejte, kakšna čustva prevladujejo v vas. Zdaj lahko to predelate, le do njih morate priti. Sprožilci naj bodo vaš vodnik do praznih prostorčkov, strahu in demonov, žalosti, jeze, nemoči … vse to lahko spremenite, ampak …

Nezavedno je jeb*, res, ne da se drugače povedati. Ko malo dregnemo, nam postreže s toliko slabimi občutki, da nas v trenutku mine. Zato delamo vse drugo, le na pravi način se ne ukvarjamo s seboj. Ljudje mi pravijo: »Dvajset let že delam na sebi.« Probleme pa imajo še vedno na vsaj enem področju življenja. Ko začnemo delati, imajo v sebi kup strahov in demonov, prazen prostorček vrednosti in varnosti, prestrašeno srce in natrpani so z navlako misli in scenarijev, boleče preteklost, nepredelanih ran. Če že delate na sebi, delajte, da bo učinek. Učinek je boljše razpoloženje, odsotnost drame, zaupanje vase in v življenje …

Kolikor je družin, toliko je različnih situacij. Nemogoče je vse napisati. Zgornje naj bo le iztočnica kje in kako iskati, da lažje predelate.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

HVALEŽNOST
USKLAJENOST
AVTOMATSKI PROCESI