Članki

Delo na sebi – partnerstvo

Naj se potrudi

Punce in ženske pričakujejo, da se bo potrudil. Po njihovih merilih. Ko spoznajo fanta ali moškega, ki jim nudi, večino od tega, kar hočejo, želijo, pričakujejo, potrebujejo, pravijo, da je dolgočasen. Dobi brez drame. Dobi brez velikih čustvenih nihanj. Res je dolgčas, ker ni drame in silnih čustvenih vzponov in padcev. Pravi, da ne čuti, da pravzaprav prezira, ker ji toliko nudi, ker je tako pozoren, ker ne zapenja, ker ji ustreže, ker mu je všeč, da je srečna, ker želi, da začuti njegovo ljubezen …

V njenem nezavednem je prepričanje, da je vredno le tisto, za kar se je treba močno potruditi. Vredno je takrat, ko dokaže, da je več vredna od drugih. Za to se je treba potruditi. Zato išče, ji je všeč, se zaljubi v moškega, ki je izziv. Zaljubi se v moškega, za katerega ni prepričana, da ga bo »dobila«. »Dobila« ga bo, če se bo dovolj potrudila, če bo dovolj pridna, če bo dovolj uporna, če bo prišel, ko ga bo odrivala, zapuščala. V tem je čar, drama, veliko hrepenenja, strahu, upanja, sladkega pričakovanja, načrtovanja, akcije, pogovorov s frendico, premišljevanja … in ni dolgčas. Hrepenenje, strah, negotovost je lahko tako močno, tako zelo močno čuti, tako zelo je v napetosti in pričakovanju, da se to pokaže v telesnih spremembah. To je stres, sproščajo se stresni hormoni, ki vplivajo na druge hormone v telesu, nastajajo prosti radikali, ki povzročajo gube in bolezen. Če hočete biti res lepe, postanite zadovoljne s seboj.

Dokler oseba tega ne predela, se bo znova in znova zapletala z osebami, ki ji bodo nudili dramo, vzpone in padce. Vzpone in padce se čuti. Močno. Kolikor je božansko ob vzponu, tako je boleče ob padcu in potem nov vzpon, nova doza brezmejne sreče. Drama se najprej začne v nas in potem eksplodira navzven. Drama pomeni, da drug drugega ranita z očitki, ignoranco, nesramnostjo, ponižanjem. Drama je, ko grozite z odhodom v upanju, da vas bo ustavil, da se bo potrudil. A ljudje odreagiramo na to, kar slišimo in ne na to, kaj je nekdo mislil doseči. Zato reče: »Če tako misliš, čutiš, hočeš, lahko greš.« In to je edini pravi odgovor. To kaže, da upošteva vaše želje.

Kaj pomeni, da se nekdo za vas potrudi? Če bi vprašali sto oseb, bi vsaka povedala malo drugače in nekaj drugega. Zato je ta »naj se potrudi« vaše prepričanje in vaša notranja potreba. Ko se zgodi, nekaj v vas pomiri. Morda dobite občutek vrednosti, varnost, zagotovila, da bo vse v redu. Lahko je to dokaz ljubezni. Ampak spet gre za vas in ne zanj/zanjo. Seveda ves čas pišem, da bodite pomembni drug drugemu, ampak nemogoče je povedati, kaj in v kolikšni meri je premalo, normalno in pretirano. Zato se najprej pomenite sami s sabo. Spoznajte svoje čustvene potrebe. Spoznajte, kaj vam manjka, kaj rabite, kaj si želite in se najprej vprašajte, ali so moje potrebe »v mejah normale« ali pretirane. Do tega pridete na način, da zamenjate vlogi. Kako bi bilo, če bi se on obnašal kot jaz in jaz kot on. Kako vidite zdaj? Kako bi bilo, če bi se to dogajalo moji prijateljici, mami ali hčeri? Kaj bi ji rekli? Kaj bi ji svetovali? Kaj bi si mislili, če bi najin odnos, komunikacijo, odzive gledali na televiziji? Kaj bi jaz kot gledalec ob tem doživljal, razsojal? Ali še vedno mislite popolnoma enako? Ali so odgovori za vse enaki?

Moški in ženska naj bi drug proti drugemu naredila vsak pol poti. On se približuje vam in vi se približujete njemu. Ko vam pokaže, da ga zanimate, pokažite, da on zanima vas. Ko vam pove, pokaže, da vas je lepo imeti ob sebi, da je prijetno v vaši družbi, povejte in pokažite mu to tudi vi. Sproščeno, spontano in z žensko nežnostjo. Bodite vi, to kar ste. Nič hudega se vam ne bo zgodilo. In če je zdaj v vas nastal nemir, upor, groza, prečistite. Znate, tisočkrat sem že napisala. Prečistite do te mere, da se boste ob napisanem počutili mirno, prijetno, da boste rekli: »Ja, saj to je logično. Ni logično, da mi pove, da mu je lepo z mano, jaz pa pravim, naj se potrudi, ali da naj neha nakladat, ali da to kar tako reče, ali da vam je sami čisto dobro, ali …« Ne bodite hladni, zadržani, zaprti in hladno nedostopni, če vam je všeč. To je igra. Ste v vlogi plena. Hočete, da se »ful namatra«, da kliče, prosi, vztraja, piše, kliče, čaka in ne vem kaj še vse. V vas pa je eno samo zadovoljstvo in evforija, ko to dela, in ko za eno uro mrkne, je že vihar groze in »saj sem vedela«. »Saj sem vedela,« samo zato ker je vaša čustvena posoda prazna.

Lovec se bo oglasil, lovec naredi celotno pot do vas. In ta pot je včasih dolga. Ko vas ulovi, ko se malo prepustite, ko ne bežite več, ko niste več hladna »bitch«, on izgine. Lovec lovi plen in to vlogo ste sami prevzeli. Sami ste se z vso polno odgovornostjo odločili, da boste plen. Ko se plen ulovi, gredo lovci iskati nov plen. Tako to gre.

Poglejmo drugače. Recimo, da vam moški ni všeč, on pa se ful napali na vas. Piše, kliče, čaka vas pred domom in službo. Pošilja sporočila, rože, darila, kjerkoli ste, tam je tudi on. Dan za dnem se trudi. Trudi se za vas. Realno gledano je neuravnovešena oseba, ki ne pozna besede NE, ne zanimaš me.  Ne rečemo več, da se trudi, ampak da zalezuje. Ne rečemo več, da je pozoren, ampak vsiljiv, ne rečemo več, da je prijetno, ampak naporno in lahko že strašljivo. Ne morete pa reči, da se ne trudi. In prav je, da imamo vsaj približno enaka merila za vse. Na ven oba odklanjate, samo prvi je oh in sploh, ker vam godi in paše, drugi pa je neuravnovešen. Oba pa počneta sito in enako. Ali?

Če moški ni lovec, bo dvakrat, trikrat naredil korak proti vam. Če ne bo odziva, bo odnehal. Kar je normalno in kar je logično. »Ne« pomeni ne. »Ne« pomeni, pusti me na miru. Nočem biti s tabo, pomeni točno to in samo to. Enkrat, dvakrat vas bo poskušal ustaviti, če bo sploh dojel, zakaj ga je zadel cunami skupaj s potresom. Potem vas bo pustil, da greste. Odrivate ga, zaključujete vezo, nočete ga in človek do dojame. Prvič morda ne, drugič skoraj, tretjič pa sigurno. Dovolj mu je drame, dovolj mu je vsega. Vsak ima svojo mejo, do koder zmore. Torej ne odhajate, če hočete ostati.

 

Kritiziranje

Lahko se zgodi, da vas bo ves čas popravljal, predebela si, preglasna si, obleci nekaj drugega, jej drugače, obnašaj se drugače, hodi drugače, vozi drugače, parkiraj tako, ne tu, ampak tam, zlagaj drugače, pojdi tja, ne smeš iti tja … Vprašajte se, ali ste, ne glede na zaljubljenost, pripravljeni, predvsem pa sposobni, na ta način živeti naslednjih 50 let.

Lahko se zgodi, da brez vas ne bo več mogel. Skupaj greva sem in tja, in skupaj bova to in ono, pusti prijatelje, pusti hobije, bodiva skupaj, ker te ljubim. Če greste, je drama, užaljenost, ignoranca, obtoževanje, da ne ljubite, se ne trudite, vam zanj ni mar. Oseba, ki jo najbolj ljubi v trenutku postane najslabša, najgrša, najbolj kriva, najmanj vredna. Zato vam pravim, od besed, ki jih ne spremljajo dejanja, se ne da živeti. Nič ne pomeni »ljubim te« in tisoč srčkov, če se takoj, ko nekaj ni po njegovo/njeno spremeni »čisto si me razočarala, nisi me vredna, brezveze je, greva narazen«. Osebe, ki preveč ljubijo, imajo slabo samopodobo in so čustveno nestabilne in občutljive. Imajo pa močna prepričanja, edino resnico in stroga pravila, kako je prav in kako ne. Zato je pogovor z njimi naporen, ne slišijo, ne zmorejo slišati in ne morete biti njihov terapevt. Znajo pa kaznovati, vsakih nekaj tednov spakirajo nazaj v svoje stanovanje ali k mami, ko se pomirijo, pa ste spet najboljši, najlepši, čudoviti, brezmejno ljubljeni. Dokler oseba ne spozna, da je problem v njej in ne partnerju, ne bo nič naredila za spremembo. »Nisi se lepo obnašala in ti si kriva. Jaz sem v redu, jaz hočem biti s tabo, ti si tista, kitega noče.«

Če se znajdete na takšnem vrtiljaku, se vprašajte, zakaj to prenašate, na koga vas spominja, kdo vas je kar naprej popravljal in kritiziral. Kar slišite, ni vaše, je stiska drugega, ki je ne prepozna, a jo odloži v prvi kontejner. In ta kontejner ste vi. Zakaj verjamete tem besedam, zakaj se vam zdi ustrezno, da vam lahko to govori, zakaj se morda celo z njim strinjate? Zakaj? Zazrite se vase, s pomočjo notranjega otroka popravite svojo samopodobo. Lepi, prijetni, vredni, sposobni, enkratni in neponovljivi ste. Povejte si to znova in znova. Odpravite stisko v kateri ste se znašli, predelajte rane. Ne bojte se neprijetnih občutkov, zmorete, imate to moč. Če lahko to prenašate, imate več moči, kot si trenutno predstavljate. Ozavestite jo s pomočjo notranjega otroka, odpravite stiske iz prsnega koša in glave. Potem boste to moč lahko začutili. Niste krivi, vredni ste, sposobni in dovolj dobri.

Lahko se zgodi, da vam oseba reče, rabim čas zase, super se imam, ko sem sama, greva počasi, daj mi mir, ne rabim moškega, pusti me, zdaj te ne morem gledati, pojdi stran … In vi to upoštevate. Ob naslednjem srečanju, lahko pa še prej po sporočilih izveste, da vam ni mar, da se ne trudite in potrudite, da so vam bolj pomembni drugi, da rabi nekoga, ki bo z njo lepo ravnal in ki bo njegova kraljica. Ostanete odprtih ust in ne veste, kaj se vam je zgodilo. Vse, kar ste naredili je to, da ste upoštevali njene želje in ji pokazali, da jo cenite, da vam je pomembna, da ste jo slišali. To so dvojna sporočila, ko nekaj rečejo, drugo pa pričakujejo, želijo, rabijo. Nihče ne zna brati misli drugega in če v pogovoru osebi lahko poveste, kaj je rekla in da ste to upoštevali in vas oseba sliši, potem imata možnost, da se ne bo ponovilo. Če se ponavlja, se vprašajte, ali ste sposobni na ta način živeti naslednjih 50 let. Boste znali brati misli, boste uganili, kaj rabi in zakaj kaj počne, boste tekali za njo ali njim, ko vas bo odrival? Boste? Boste dežurni krivec, ker niste jasnovidec?

Lahko se zgodi, da bo iz dneva v dan ena sama drama. To je narobe, tisto ni dobro, potem bo naenkrat vse odlično, fantastično, vse mogoče, načrti za naprej in nazaj in za vse vesolje in spet padec, ker ne čuti dovolj, ker se ji zdi, da bi bila sama, da ji bo bolje … Boste lahko živeli na ta način naslednjih 50 let?

Malo bi in malo ne bi

Pove vam, da bi FWB (prijateljstvo z dodatkom) na katerega pristanete, saj ste močna in neodvisna ženska. Pove vam, da bi ohlapno vezo. Malo bi, ko sva skupaj in ne bi, ker rabi čas zase. Pristanete, ker kao ljubite. Če pristanete, pristanite zato, ker tudi to vam ustreza in ne zato, ker bo enkrat uvidel, ker vas bo začel neskončno ljubiti. Pristanite, če vam čustveno ustreza, če boste v takšni vezi v čustveni harmoniji. Pravila, kaj je »prava« veza in kaj ne, ni. Prav je tisto, kar je obema prav. Obema. Obema. Zato se morata pogovarjati, skleniti tisoč in en kompromis brez občutka odpovedovanja. In potem gre in bo šlo.

Ko je ran preveč, eden ali drugi odide zares in razočarana sta oba. Čustveno stabilna oseba drame ne rabi, odveč ji je, nepotrebna je, v njej ne uživa. A do čustvene stabilnosti lahko pridemo le mi sami s tem, da postanemo pomembni sami sebi. Kolikokrat na dan ustvarim dramo? Kolikokrat na dan zapnem, sikam, obtožujem, sem zaradi užaljenosti tiho, ignoriram, pasivno kaznujem?  Kako se takrat počutim? Zakaj ne predelam v sebi? Kaj bi svetovala prijatelju, če bi se mu to dogajalo? Kako bi se jaz počutil, če bi zamenjala vlogi? Koliko merim, tehtam, ocenjujem, primerjam? Kako realno znam pogledati najin odnos? Kako se počutim, kaj čutim, kaj mi manjka, kaj prihaja na dan? Dramo zahtevajo prazni prostorčki v nezavednem in do njih pridemo le s sprožilci. Vsak dan je teh sprožilcev toliko, da bi nam zmanjkalo časa, če bi hoteli vse predelati, realnost pa je takšna, da ne predelamo največkrat niti enega. Zato se vzorec ponavlja, zato ne moremo izstopiti iz začaranega kroga, zato so vsi isti in zato smo vedno znova razočarani.

Postanite pomembni sebi in sproti predelajte, kar se največ da. Rezultati se bodo pokazali že po nekaj dnevih. Umirili se boste, ne boste zapenjali, manj boste utrujeni, razočarani, užaljeni, manj boste v stresu. Naredite to zase, ker se imate radi. Osvojite tehniko, naučite se in lahko boste spraznili glavo, ne rabite drame. Odprite prsni koš in odpravite tesnobo in nemir. Očistite trebuh, da vas neha boleti želodec, da začnete normalno jesti, da se rešite bolečih menstruacij, migren, stresa. Odpravite strahove in demone. Potolažite srce. Poiščite ranjene in prizadete osebe v sebi in jih peljite na travnik. Na začetku je veliko, potem steče. Mnogo oseb je šlo čez to, pravijo, da ne morejo verjeti, kako težko so prej živele. Zakaj ne bi bili eden izmed njih tudi vi? Kaj lahko izgubite? Kaj in koliko dobite?

Ozrite se vase, predelajte, postanite pomembni sebi. Potrudite te. Najprej se sami potrudite zase. Odnosi so enostavni, ko enkrat predelamo in razumemo najprej sebe. Naredite to zase. Imejte se radi.

Napisano velja za oba spola.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

ZAČETEK V DVOJE
ZAČETEK V DVOJE 2
ALI ME IMA RAD?