Članki

Delo na sebi - sprožilci

Pomembno je, da izberemo partnerja, ki mu lahko zaupamo, ki smo mu pomembni, na katerega se lahko zanesemo, ki ima vrline, ki jih spoštujemo, morda občudujemo, ki nam je všeč tak kot je in ne le kako izgleda. A vedno ne uspe. Zgodi se, da se zaljubimo v nekoga, ki mu bolj ali manj ni mar za nas. Potem se zaljubimo v drugega in tretjega in pri četrtem že obupamo, ker so vsi isti. Kaj je s temi tipi? Spol pravzaprav ni pomemben, saj imajo enake težave tudi moški. Zapletajo se z napačnimi ženskami. Razočarana sta oba.

Ljudje z dobro samopodobo, občutkom varnosti moči so v ravnovesju, harmoniji, v njih je mir, notranji mir. Zato pišem, prosim, opominjam, ponavljam, da se obrnite vase in poglejte, poiščite kaj vam manjka in dajte to sami sebi. S pomočjo notranjega otroka napolnite prazne ali izpraznjene »prostorčke«. To je delo na sebi. To pomeni, da se imate radi.

Lahko pa naredite drugače. Delujete, čakate, pričakujete, zahtevate, da vam bo prazne »prostorčke« napolnil nekdo drug. Ljubezen vašega življenja. V nezavednem je prepričanje, da se morate potruditi in se trudite, da boste dobili to, kar rabite in pričakujete. A ne dobite. Stisko povzroči že sporočilo, ki ga ni. Sporočilo, ki ni dovolj pocukrano s srčki in objemčki. Sporočilo, ki ni dovolj dolgo. Sporočilo, ki ne napolni vaše čustvene posode. Ko se vaša čustvena posoda izprazni, čustvene energije podivjajo. Nič več ni dobro. Vse skupaj je brezveze. Ne ljubi me. Ne mara me. Vsi so isti. Končala bom. Drama je na pohodu in z dramo zaključite razmerje, še preden sta drug drugemu sploh dala možnost, da se spoznata. Nihče, čisto nihče nam ne more dati občutka vrednosti, če tega prej ne damo sami sebi, če tega prej ne čutimo. Stavki: »Ni me vreden,« izražajo bolečino, jezo in tolažbo in ne naše vrednosti. Logično bi bilo, da če vas ni vreden, potem ni solz, bolečine, drame. Če oseba ima občutek lastne vrednosti ugotovi: »Ja, si čisto v redu človek, vendar se najini življenjski vzorci, vrednote, način razmišljanja, prioritete tako razlikujejo, da skupna življenjska pot ni možna.« Temu je namenjeno spoznavanje in do realne ocene pridete, ko ste notranje mirno, ko ste v harmonijo, v ravnovesju.

Spoznavanje je namenjeno temu, da drug drugega spoznata, da ugotovita, ali sta pripravljena živeti skupaj naslednjih 50 let. Zaljubljenost je krasna, zaljubljenost je opoj, so metuljčki in rožnati svet. »Bo že,« rečemo. Ja bo, samo slabše, ne bolje. Stvari gredo same od sebe na slabše. Če ne brišete prahu, bo prahu vse več in ne manj, če ne perete sproti, bo perila več in ne manj, če ne odnašate smeti, bo smeti več in ne manj. Enako je v odnosu. Če vam gre že zdaj na živce, vam bo šel vse bolj in ne manj, če imate občutek, da mu/ji ni mar za vas, bo tega občutka v prihodnosti več in ne manj, če je zdaj nesramen/a, bo v prihodnosti nesramen še bolj in ne manj. A vedeti, presoditi morate tudi, kaj je realno, kaj je vaše, vaši sprožilci, vaši manjki, in kaj ne. Zato se morate poznati. Da boste lahko pošteni do sebe, do njega oz. nje. Zato najprej spoznajte sebe, prepoznajte sprožilce, predelajte pretekle rane, napolnite prostorčke, obvladajte strah in demone, potolažite srce,

V prvih treh mesecih se pokaže tudi druga stran. Temna stran, ki jo ima vsak človek in ki jo večina odriva. Stran, ki ni tako prijetna, in ki je lahko tudi tako neustrezna, da bo v obeh v naslednjih mesecih in letih naredila rane. Ne glede na to, kako lepo vama je skupaj, kako se imata rada, koliko načrtov imata, bo, ali bosta drug drugemu vse bližja ali oddaljena, odločilo to, kako znata bit skupaj, kako ravnata, koliko si prisluhneta in koliko sta drug drugega pripravljena razumeti, ko ni lepo, ko je težko, ko se ne strinjata, ko sta vsak na svojem bregu, ko zagovarjata svoj pogled in svojo resnico. Oba v odnos vstopata s preteklimi ranami, svojimi prepričanji, čustvenimi potrebami, strahovi in demoni, občutkom lastne vrednosti, krivde in z različno močnimi čustvenimi potrebami. V prvih treh mesecih pride do prvega nesporazuma, zato so prvi trije meseci namenjeni temu, da se odločite, ali ste se pripravljeni z osebo srečevati, povezovati in jo bolje spoznati v naslednjih treh mesecih in potem v naslednjega pol leta. V tem času ne načrtujte poroke, otrok, hiše in bele ograje, ampak bodite pozorni na sprožilce v sebi, v njem/njej.

Sebe spoznamo, ko smo pozorni na sprožilce. Sprožilec aktivira energijo v nezavednem, ki jo zaznamo kot čustvo. Samo sprožilec nam omogoča, da dobimo približno sliko, kaj vse nosimo sabo v nezavednem. In takrat, ne glede kako je boleče, neprijetno, odveč, lahko največ naredimo, da odstranimo ali spremenimo, kar je v nas neustrezno, dodamo to, kar nam manjka. Zato so ravno sprožilci darilo vsakdana, življenja. Pravijo, da neko osebo srečamo zato, da predelamo lekcijo, da se naučimo. Res je, vendar to ne gre tako, da spreminjamo drugega, zahtevamo, prosimo, grozimo, dramatiziramo, kaznujemo, ampak da se zazremo vase, se soočimo s temno platjo, damo sebi, kar nam manjka, si odpustimo, smo večino časa v sebi mirni, v harmoniji. Tako se osvoji lekcija v nekaj tednih ali mesecih. Ljudje pa drug drugega najedajo leta in leta z izgovorom, da morajo osvojiti lekcijo. Če lekcije ne osvojite v nekaj mesecih, je na enak način ne boste niti v naslednjih petih ali desetih letih. Ko boste začeli delati drugače, ko se boste začeli ukvarjati s sabo, pa bo proces lahko stekel.

Ne mara me

Najmočnejše sprožilce sprožijo osebe, ki so nam blizu ali nam njihovo mnenje veliko pomeni. Najbližji so nam partner, otroci, starši, sorojenci. Osredotočila se bom na partnerja

Še preden sploh s kom stopimo v odnos, se ob zavrnitvah sproži kup sprožilcev. Zasledovanje po Fb-ju, gledanje profila, ocenjevanje, katera mu je bližje, kateri lajka objave, vam ne bo čisto nič pomagalo. To je tako, kot bi zarili nož v rano in ga v rani še obračali. Tega ne dela on, to delati vi. Mi sami sebe masakriramo, sekljamo, režemo. Postanite si pomembni. Kaj čutite, ko ste zavrnjeni, ko vam je nekdo všeč, a za vas ne pokaže zanimanja? Kaj čutite? To je pomembno. Kaj čutite? Jezo, žalost, občutek manjvrednosti, nepomembnosti, izdajo, osamljenost, odrinjenost, izoliranost, zapuščenost, manjvrednost …? Kaj čutite? Odprite vrata v prsnem košu in ga izpraznite, odprite vrata v glavi in odstranite vse besede, stavke, scenarije … ki butajo v vas, pojdite do srca in mu povejte, da je vse v redu, da ga nihče ne more raniti, ker zanj skrbite, vam je pomembno … Če ste jezni, poiščite jezno osebo v sebi in naj si da duška. Peljite jo na travnik in jo potolažite. Odleglo vam bo. Če ste žalostni, osamljeni, razočarani, izdani … poiščite vse te osebe znova in znova in jih peljite na travnik in zaključite postopek. Nekdo, ki ga niti ne poznate dobro, nekdo, ki sploh ni pomemben v vašem življenju, je nevede lahko sprožil številne čustvene energije, ki so v vas morda že od otroštva. Ko močno čutite, se lahko vprašate, kdaj sem se že tako počutil, ne iščite po spominu in pustite, da pride preblisk, slika in našli boste otroka, morda se boste spomnili dogodka, morda bo dogodek nejasen, a energija tega dogodka v vas še vedno tli in zdaj je prišla na dan. Šele zdaj lahko to energijo dogodka nevtralizirate in to naredite. Speljite postopek, naučite se ga, osvojite ga. Ni važen on, ni važno ali vas hoče ali ne, važni ste vi, ta trenutek, s tem spoznanjem. Jočite, kričite, preklinjajte, ampak predelajte. Ponavljajte tako dolgo, da vam odleže. Predelali ste eno lekcijo. Pomembni ste sami sebi, postavili ste se na prvo mesto. Pozdravili ste bolečo rano. Vaša vrednost ni to, ali vas nekdo hoče ali ne, vaša vrednost ste vi sami, že zato, ker ste tu in zdaj, na zemlji, čudež življenja.

Napisano velja za oba spola.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

ZAČENJAM ZNOVA
SVET SODIMO PO SEBI
MAHAM Z REPKOM