Članki

Notranji otrok

Osnove o notranjem otroku si lahko preberete v knjigi Čarobni odnos, TU , opis razlike med notranjim otrokom in otrokom v sebi je TU.

Razum, srce in duša so trojica, ki skupaj tvorijo harmonijo bivanja. Z notranjim otrokom se ponovno povežemo s seboj.

Notranji otrok je izraz, da sploh lahko »pridemo« do energij v podzavesti, ki nam delajo težave. Z notranjim otrokom odpravimo ali nevtraliziramo boleče pretekle izkušnje, ki so pustile močan pečat, močne čustvene naboje, na katere še leta odreagiramo. S pomočjo notranjega otroka boste ponovno vzpostavili mir v duši, odpravili občutek krivde, začeli zaupati življenju, okrepili svojo samopodobo …

Proces je lahko naporen in težak, zato bomo šli počasi. Predlagam vam, da v kolikor niste osvojili preteklih vaj, ne prehitevate, ampak osvojite pretekle postopke. Če se vam kje zatakne, vprašajte.

PROCES NI PRIMEREN IN GA ODSVETUJEM LJUDEM, KI IMAJO DIAGNOSTICIRANO PSIHOZO ALI PSIHOTIČNO MOTNJO, PRISLUHE ALI PRIVIDE. Postopek:

Globoko vdihnite, izdihnite. Ponoven vdih, izdih, mehko zaprite oči. Odpotujte po svojem telesu, preglejte, če so sobe urejene, oziroma jih spraznite. Pojdite pogledat srce, po vseh teh vajah bi moralo biti mirno, lahko, srečno, počutiti bi se moralo mirno. V kolikor ni tako, si vzemite čas in se mu posvetite, da bo srečno in umirjeno.

Z globokim vdihom in izdihom pojdite v prsni koš. Poiščite deklico ali dečka. Spustite misli, ne silite, spustite kaj je prav in kaj ne, ne določajte vnaprej, kaj »morate« videti ali se vam samo zdi, da je. Spustite, naj pride slika ali zaznava. NE IŠČITE najbolj travmiranega, ranjenega, osamljenega, žalostnega notranjega otroka, ker vam bo pretežko. To delam individualno, ker lahko postopek speljem do konca. Vi se šele učite, zato delajte postopoma in ne začnite z najtežjim. Predstava, slika ali zaznava deklice ali dečka naj pride v ospredje vaših zaznav. »Stopite« do tega otroka, objemite ga in povejte, da ste ga našli. Objemite in pobožajte ga, povejte, da ste ga našli in da ga nikoli več ne boste pustili samega. Povejte, da je na varnem. Povejte, da ga imate radi, da je na varnem in da ga boste odpeljali na lep travnik, ki bo samo njegov, kjer je varno, toplo prijetno. Primite ga za roko, odpeljite ga na travnik, ki ste ga naredili na področju srca. Stopita na travnik in povejte, da je to travnik na področju vašega srca, kjer je varno, prijetno in toplo. Nikoli več ne bo sam, osamljen ali prestrašen. Tu je na varnem in vi boste vsak večer prišli do njega in mu povedali, da ga imate radi, da ste ponosni nanj, da je dober, prijeten, lep, simpatičen, da ga imajo ljudje radi, da ni kriv, da je čudež življenja, in da svet brez njega ne bi bil popoln. Povejte vse, kar želi slišati. Prepustite se. Ponovite kolikorkrat želi slišati in ponavljajte dokler čustveni naboji ne popustijo.

Potem se ozrita okoli sebe in začutite ali ga vprašajte, kaj si želi na tem travniku. Dodajte živali, igrače, gugalnico, tobogan, gokart stezo … ne omejujte se. Dodajte vse, da bo srečen, vesel, razigran, le oseb ne dodajajte. NA TRAVNIKU STE LAHKO SAMO VI IN NOTRANJI OTROK IN NOBENA OSEBA IZ ŽIVLJENJA.

Ko je pomirjen, povejte, da odhajate in da ga boste kmalu ponovno prišli pogledat. Če se vznemiri, vprašajte, če si želi angela, da mu bo delal družbo in ne bo sam. Lahko pokličete osebnega angela, opazujte, kako prihaja po travniku, zahvalite se mu. Angel objame otroka s svojimi močnimi rokami, mehkimi krili, otrok se lahko usede v njegovo naročje, angeli pripovedujejo pravljice, pojejo, plešejo in so odlična družba.

Ponovno povejte, da odhajate in da se kmalu vrnete. Verjetno bo otrok zdaj potolažen in se počutil dovolj varnega, da ne boste čutili neprijetne čustvene napetosti.

Globoko vdihnite in izdihnite, pojdite v prsni koš in ko boste pripravljeni, globoko vdihnite in izdihnite in odprite oči.

Zvočni posnetek za lažji začetek je za ženske TU  in za moške TU .

Navodila so splošna. Opazili ste, da sem večkrat ponavljala enake besede. Ponavljajte tudi vi, dokler čustveni naboji ne izzvenijo. Prilagodite jih svojim občutkom, izklopite um, kaj je prav in kaj ne, kaj je smiselno ali ne. Dovolite si voditi občutkom in naredili boste prav. Namesto besede »otrok« uporabite svoje ime, ker je to vaša energija. Vi veste, kaj vaš notranji otrok potrebuje, da se bo počutil varno, sprejeto, srečno, ljubljeno. Dajte mu to s svojimi besedami.

Potem ocenite, kako se počutite in če je treba samo ponovite. Verjetno boste morali ponoviti nekajkrat, ampak nič hudega. Važno je, da odleže. Večkrat kot boste ponovili, bolj boste obvladali, prej boste zaznali novo tesnobo in manj časa boste rabili, da bo odleglo. Vse je v ponavljanju, zato se vadite, obvladajte in tako boste lahko obvladovali in obvladali občutke v vas.

Če ste užaljeni, poiščite užaljeno osebo v sebi in naredite, kot je opisano zgoraj. Lahko se samo slabo počutite, ni vam dobro, poiščite in na ta način odpravite te čustvene energije, ki trenutno delajo težave. Imamo samo danes, tukaj in zdaj in zato predelajte to, kar je tukaj in zdaj. Čustva, razen jeze, se spreminja na ta način.

Rodimo se kot nepopisan list papirja. Genski zapis, prejšnja življenja, karma … karkoli že hočete iz preteklosti, so barva tega papirja. Kakor so si novorojenčki podobni, tako so si različni. Vsak otrok – list papirja ima drugačno barvo. Na ta barvni list papirja okolica začne pisati. V družini več otrok istih roditeljev ima vsak otrok svojo barvo. Zato otroke ne moremo vzgajati enako. Če na moder list pišete z modro barvo, se bo zelo slabo videlo ali sploh ne, če pa na rumen list pišete z modro barvo, bo verjetno boljše vidno. Nekateri starši pišejo s pravimi barvami, ne preveč ne premalo in skrbijo, da tudi okolica piše na ta list lepo, skrbno in pravilno. Kar napišejo, kot otroci sprejmemo in smo prepričani, da to tudi smo. To je naša samopodoba.

Če na ta list pišemo z napačno barvo, pišemo preveč, premalo, če list mečkamo, polivamo, trgamo … list ni takšen, kot bi moral biti. To je naša slaba samopodoba.

Notranji otrok je orodje, je sredstvo s katerim lahko napačne zapise na papirju popravimo. Popravljamo z besedami. Znamo le tako, je ustrezno in deluje. Če besede ponavljamo v glavi, ti stavki ne dosežejo duše. Utopijo se v umu, ker je premočan. Ko besede sliši notranji otrok, sežejo do duše. Ustvari se nov zapis. Ker so stari zapisi trdovratni in jih je veliko, je zato treba večkrat ponoviti.

Na papirju je verjetno tudi nekaj pack. Te packe so travmatični dogodki v našem življenju. Če se jih spominjate, jih lahko popravite tako,  da si predstavljate sebe v tistem dogodku. Ni treba, da jasno vidite, dovolj je, da se vam samo zdi. Bolj kot boste ta proces ponavljali, jasnejšo sliko boste zaznali. Ko zaznate sebe v tem dogodku, si predstavljajte, da stopite do sebe in se objamete v tistem dogodku. Odpeljite tega/to starega/staro sebe na travnik, združite in povejte. Na ta način izbrišete eno packo na papirju. Morda boste morali nekajkrat ponoviti, razlika pa v moči občutenja ob spominu.

Naslednji način je, da travmatične dogodke iščete po čustvu, ki ga trenutno čutite. Sploh ni treba, da se spominjate ali karkoli jasno vidite, da dovolj je, da zaznate osebo in ponovite zgoraj opisan postopek.

Če na list papirja nakapate dovolj pack različnih barv, se bodo te barve začele med seboj mešati. Enako se zgodi z našimi čustvi. Po tridesetih letih je že vse tako premešano, da pojma nimamo zakaj se počutimo krivi, dolžni, slabi, neustrezni v situaciji, kjer razumsko gledano, smo naredili več kot dovolj, dovolj ustrezno, dovolj prav, a občutka varnosti in zadovoljstva nimamo. To je zato, ker so se čustvena energije zlile z drugimi čustvenimi energijami. Če dve barvi zmešamo skupaj, dobimo tretjo barvo. A ta tretja barva vsebuje dve osnovni barvi, ki ju ne vidimo. Vidimo tretjo barvo. Enako se združujejo čustvene energije, ki jih dobimo med odraščanjem in mešanje se nadaljuje naprej v odrasli dobi. Ni nam jasno, zakaj se slabo počutimo, zakaj odreagiramo tako, kot smo že stokrat rekli, da ne bomo, zakaj se zapletamo v neustrezne odnose, zakaj vztrajamo, ko nastopi čas, da spustimo in zakaj ne vztrajamo, ko bi bilo koristno za nas in ljudi, ki jih imamo radi. Ukvarjamo se s problemi, ki to sploh še niso in zbežimo od problemov, ki bi jih res bilo treba rešiti. Čakamo, da nas bo nekdo rešil, zamahnil s čarobno paličico in bo vse dobro. Pa ne bo, ker ne more. Spremenimo lahko le mi, a ne znamo, ne zmoremo, ne da se nam in nimamo časa. Pogledamo okoli sebe in spreminjamo druge. Zunanji konflikt ali notranje zamere sta posledici. Eno in drugo ne rešita ničesar, zmešajo se nove barve in ustvarijo se nova prepričanja. Zaženemo se nazaj v delo, šport, zdravo prehrano, nakupovanje, morda celo kaj bolj duhovnega. Obdamo se s kristali, da s svojimi vibracijami naredijo še več zmede, malo preberemo tu, malo tam in vzamemo to, kar se nam zdi še sprejemljivo in nam je všeč in hočemo verjeti, da bo pomagalo. Nočemo se dotikati svoje notranjosti, ker je prenaporno in traja predolgo.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

KO SMO V STISKI
USTREZNOST
NE BORITE SE