Članki

Vzgoja

Vrsta knjig je napisana na temo vzgoje. V Sloveniji je kar nekaj odličnih svetovalcev, ki staršem lahko pomagajo z nasveti in usmeritvami. Na FB-ju in raznih forumih starši izmenjujejo izkušnje, zato se zdi, da bi vse skupaj moralo biti lažje kot nekoč. Pa ni. Zdi se mi, da je še težje.

Otrok je danes v centru pozornosti, kar je prav. Pozorni smo na njegove potrebe, skrbimo, da ima vse, kar potrebuje.  Glede na vse dobre pogoje, vso skrb, so današnji dvajsetletniki precej nebogljeni. Obvladajo tehniko, ne obvladujejo življenja.

Če si priznamo ali ne, ljudje smo egocentriki. Tudi tisti, ki se žrtvujejo za druge. Nezavedno vedno najprej pomislimo nase. Cilj v nezavednem je, da se mi počutimo dobro. Utrujeni smo in zato je lažje popustiti, kot vztrajati. Bojimo se, da nas otrok ne bo imel rad in zato delamo vse, da se to ne zgodi. Strah nas je, da v življenju ne bo uspel in zato zahtevamo dobre ocene. Občutek, da nismo dobri starši, nas prisili, da ravnam drugače, kot je zanj koristno. Morda se počutimo krivi, ker smo prezaposleni, zaradi razhoda, lahko se počutimo, da se nam godi krivica. Marsikdo se počuti ujet v starševstvu, a potlači, ker je sama misel družbeno nesprejemljiva. Otroke uporabljamo, da se maščujemo bližnjim, ker z nami ravnajo tako, da se počutimo slabo, nezaželene, neupoštevane. Morda v nezavednem hočemo, da nam otroci dvigujejo našo vrednost s svojimi dosežki in se zato mi dobro počutimo.  Naši notranji procesi, čustvene energije v nezavednem določajo, kako bomo ravnali. Nezavedno nam je važno, da se mi počutimo dobro kot starši, da nimamo občutka krivde, da nas navdaja ponos, da ne zbudimo strahu, ki je v nas, da potolažimo hrepenenja po bližini in ljubezni … Zato nas kljub znanim priporočilom vedno znova zanese. Ne moremo ravnati drugače. Čustva so vedno močnejša od razuma, zato jih spoznajte in ukrotite.

Z otroki hočemo biti prijatelji. Ne moremo biti. Otroci rabijo vrstnike, ne 20, 30 ali 40 let starejše prijatelje. Otrok mora imeti svoje skrivnosti, ki jih deli s sovrstniki. Starši smo dolžni svoje težave in skrbi rešiti sami in jih ne deliti z njimi. Pritoževanje, stokanje, jamranje je za otroka pretežko in ga spravlja v stisko. Spet gre za nas. »Vsaj otrok me razume.« V otrocih najdemo veselje in uteho. S tem ni nič narobe, dokler otroka s tem ne obremenimo. Stavek lahko obrnemo drugače, povemo z drugačnim tonom, višino glasu in se bomo kljub temu dobro počutili in otroka ne bomo čustveno obremenili. Spoznajte sebe, naučite se obvladovati svoje stiske in vsi boste srečnejši.

Pri vzgoji gre za nas, za naše počutje. Napornih, problematičnih otrok ni, naporni in problematični smo starši. Če želite otroku res dobro, v kar ne dvomim, predelajte stvari v sebi. Prepoznajte manipulacije, ki jih morda nevede uporabljate. Prepoznajte in ustavite dramo. Spremeniti bo treba marsikatero prepričanje, očistiti škodljive čustvene energije in otroka končno postaviti pred svoje potrebe. Važen je on in ne mi, ne glede na to, kako težko, naporno, zahtevno bo, ne glede na to, koliko časa nam bo to vzelo, ne glede na to, kaj vse v nas prihaja na dan. Bodimo dovolj dobri starši, otroci si to zaslužijo.

več v FB skupini Čarobni odnos

Priporočam v branje

MOJ OTROK
NEGOTOVOST
RAVNOVESJE ŽIVLJENJA