Članki

Karpmanov trikotnik

Zakaj se vedno znova in znova ujamemo v manipulacijo? Zakaj je težko zapustiti nekoga, ki manipulira? Manipulacija je igra najmanj dveh ljudi. Če jih je več, je še toliko bolj privlačna. Karpmanov trikotnik ali dramski trikotnik opisuje vloge, ki jih v manipulaciji igramo. Če od vloge odstopimo, če se ne gremo več, manipulacija ne učinkuje več na nas in drama oz. igra se konča oz. se igra naprej brez nas.

Preganjalec, žrtev in rešitelj so vloge, ki jih v poteku igre oz. drame igramo. Preganjalec je lahko partner, sodelavec, nadrejeni, prijatelj, starši … Preganjalec je vedno verbalno nasilen in cilj je, da nas okrivi in razvrednoti. Tako postanemo žrtev. Začnemo se braniti, občutimo nemoč, ranjeni se zatečemo k mami, otroku, prijatelju/prijateljici, drugemu sodelavcu. Iščemo pomoč, podporo, razumevanje, toplino … in jo dobimo.

Nekdo nas razume, nekomu smo pomembni. Partner, sodelavec, nadrejeni, prijatelj, starši nas poslušajo, tolažijo, se z nami strinjajo, nam svetujejo in postanejo rešitelji. Vedno se lahko zanesemo na njih. Zaupamo in verjamemo, da nas nikoli ne bodo pustili na cedilu, vedno bodo tu za nas, vse bodo spustili in nam pomagali.

K preganjalcu se vrnemo močnejši, potolaženi, on se je med tem ohladil, v njem ne vre več, saj je vse stresel na nas. Začutimo, da smo močnejši. Lahko mu povemo, kako nas je prizadel, da je nesramen, brezčuten, da se tega ne gremo več, da naj kar gre, če bo tak, da ga ne rabimo, v afektu lahko damo odpoved v službi, a še nimamo nove, prijateljici povemo, da smo razočarani nad njo … ali pa smo tiho v užaljenosti in ne iščemo stika z njim. Hočemo, da prosi, da se priplazi, da obžaluje, da vidi, kako nas je prizadel. Ignoranca boli in naj ga/jo boli. Oboje je vloga preganjalca. Postali smo torej preganjalec in preganjalec je postal žrtev.

Ko se te vloge naveličamo, postanemo spet dobri in se hočemo pogovoriti. Začnemo kot preganjalec in končamo s tem, kaj vse mora oseba na drugi strani spremeniti na sebi in pri sebi, kako ji bomo stali ob strani, jo vzpodbujali in vsi bomo srečno živeli do konca svojih dni.

Primerov je neskončno. Če smo pošteni do sebe, če se poglobimo vase, sčasoma priznamo, da nam vse vloge ustrezajo, pašejo, smo nesrečni, a kljub temu uživamo. Primer je, ko smo v vlogi žrtve in se zatečemo k prijateljici in ta nima časa ali se noče več ukvarjati z nami. Tisočkrat je že povedala, kaj naj naredimo drugače, a mi kar ostajamo v enakem razmišljanju, delovanju, vlogi. Takrat se v trenutku iz žrtve lahko spremenimo v ogorčenega preganjalca, kako nas je lahko pustila tako na cedilu, kako je lahko tako egoistična in misli samo nase, kako nas je lahko tako izdala, pa tako smo ji zaupali …

Vloge se lahko menjajo iz minute v minuto, včasih eno vlogo vlečemo zelo dolgo. Kako ven? Tako, da se začnemo ukvarjati s seboj, svojimi občutki, da sproti počistimo, potolažimo vse, kar pride na dan, ker le tako lahko napredujemo. Dokler igramo, si rešitve ne želimo, imamo pa kopico izgovorov. Izgovori nam zagotavljajo, da se ne bo nič spremenilo. Spremembe se bojimo in je ne želimo. Ko resnično želimo izstopiti, je naš cilj iskanje rešitve. Vprašajte se, kaj želite. Odgovor poiščite v občutku in ne v glavi. Ko začutite, ste na dobri poti, da prekinete igro.

več v FB skupini Čarobni odnos 

Priporočam v branje

NEOBČUTLJIVOST NA ČUSTVENO MANIPULACIJO