Članki

Jeza

Jeza je zelo močna čustvena energija. Če potek skušamo opisati, navadno rečemo, da jeza v nas kipi. Zaznamo jo v obliki razburjenosti. Več kot je te energije, hujša je razburjenost. Povozi lahko vsa ostala čustva in razum in lahko naredimo stvari, ki jih pozneje obžalujemo. Energija jeze se hoče sprostiti na vsak način, od nas pa je odvisno, ali jo bomo sprostili na ustrezen ali neustrezen način. Neustrezne načine vsi poznamo, ne prinesejo rešitve, ustvarjajo le rane, kvarijo odnose in po izbruhu popravljamo kar se popraviti da zaradi besed, odločitev in dejanj storjenih v afektu.

Z izrazom »jeza« poimenujemo določeno frekvenco energije, ki se je v nas nabrala. Več kot je te energije, bolj smo jezni in razdiralni. Če jo odpravljamo na neustrezen način, navadno ranimo druge ljudi. Druga oseba se brani na enak ali podoben način in rani nas. Tako je krog sklenjen, nastanejo nove rane, že obstoječe se poglobijo, okrepijo se čustveni naboji, ki čakajo, da se bodo ob prvi priložnosti lahko sprostili. Zato slišimo: »Pojdi stran, da te ne vidim,« kar pomeni, ker se ne bom mogel več zadržat. Teh energetskih nabojev je včasih tako veliko, da se ljudje razburijo že ob misli na določeno osebo ali dogodek. Neustrezna reakcija je, da zaradi nastalih ran v nas, želimo enake ali še hujše rane povzročiti drugi osebi. »Če boli mene, naj boli tudi tebe.« Večina teh procesov je nezavedna, osredotočeni smo na površinska sporočila in ne na to, kaj se v nas pravzaprav dogaja. Če je oseba, ki nas je ranila, močnejša ali vplivnejša od nas, si ne upamo udariti nazaj in zato preusmerimo jezo v maščevanje. Maščevanje je odlog sprostitve jeze. Jeza je še vedno v nas, stečejo aktivni miselni procesi, načrti, kako vrniti udarec določeni osebi. Tudi če do samega dejanja ne pride, pa se želja po maščevanju znova in znova aktivira. Bolečina, občutek razvrednotenja, ponižanja, nemoči … vse se sčasoma preplete, premeša. Želimo zadoščenje, zob za zob, glavo za glavo, jeze je več in ne manj, razdiralna je, čez dan misli begajo in načrtujejo, težko zaspite, ponoči se premetavate, utrujeni se zbudite, tolerančni prag vam pade. Občutljivejši greste v svet in tako imate več možnosti, da vas ljudje ranijo nehote, nevede, brez slabega namena. A vi tako čutite in vaši občutki so pravi in pravico imate do njih, le ozavestite jih in predelajte.

Priznajte si, da ste jezni. Priznajte si, da se želite maščevati. Potem se vprašajte, kdo si to želi. Vaše srce ali vaš ego? Vprašajte se, ali je vredno. Ali je vredno, da ste pod stresom, da adrenalin teče v potokih po vašem telesu, da ne spite, da ste razdražljivi, da porabite ogromno življenjske energije, da kažete svetu vesel obraz in neprizadetost? Ali je vredno nekomu, ki vas je prizadel še vedno podarjati ure svojega življenja, ko vam misli kujejo maščevanje? Ali je vredno, da ne spite, da ste utrujeni, razdražljivi, da ste do ljudi, ki vas imajo radi, zadirčni, neprijazni … Ali je res vredno? Ali mislite, da boste z maščevanjem potolaženi, da boste z maščevanjem pokazali svojo vrednost, da boste dobili priznanje?

Poglejmo drugače. Nekdo vas rani. Boli, ponižani ste, razvrednoteni, osramočeni … Vse skupaj je trajalo nekaj trenutkov. In potem podoživljate to še ure in dneve in tedne in leta. Um ne loči med resničnostjo in domišljijo. Kar se dogaja v vaši glavi in v vašem telesu um sprejema, kot da se dogaja v resničnem življenju. Mislite na nekaj veselega in se boste smejali, mislite na nekaj žalostnega in boste jokali. Nekdo vas je ranil, ni prav, ampak kolikokrat se potem z obnovo spomina, načrtovanjem maščevanja ranili sami sebe? Zdaj, ko niste ranjeni se vprašajte. Logika. Kaj ima večji smisel, se maščevati ali pozdraviti rane in se potolažiti? Kaj je za vas bolj dragoceno, kaj vam je bolj pomembno, kaj je koristneje za vas?

En ustrezen način sproščanje jeze je aktivna dejavnost. Nacepite drva, po hitrem postopku prekopljete vrt, počistite itak čisto stanovanje, greste teči, hoditi, tolčete po blazinah, predihate … Ko ste sami, se lahko izkričite, preklinjate, bentite tako dolgo, da vam zmanjka moči. Bolj ko se boste fizično utrudili, hitreje se boste energije jeze znebili.

Kaj pa ko ste v položaju, kjer si nič od tega ne morete privoščiti; ko ste v družbi ali službi obkroženi z ljudmi, ko imate nacepljenih drv za pet naslednjih zim, smola, če morate za ogrevanje samo obrniti gumb na radiatorju, če vam zdravstveno stanje preprečuje fizično aktivnost, če nimate prostora, kjer bi lahko bili sami in vas nihče ne bi slišal?

Obrnite se vase, odpotujte po sebi in poiščite to jezno osebo v sebi. Morda jo vidite, morda se vam bo samo zdelo, da ste jo našli in to je dovolj. Stopite do te jezne osebe in ji povejte, da je upravičeno jezna, da ima prav, da ni nič narobe, če je jezna, le da mora to jezo izraziti na pravilen način. Povejte ji, da lahko kriči, preklinja, brca, cepeta, pljuva, karkoli si želi. Dajte ji krožnike in naj jih zmeče v steno. Krožniki naj bodo veliki, dragi in po možnosti polni paradižnikove omake, da bo na steni res videti pravi rezultat, razbija lahko kozarce, z macolo toče po avtu, steni, karkoli samo da odleže. Sprostite um in dajte si duška, vse je mogoče. Uporabite domišljijo.

Lahko v mislih teče v hrib, recimo na Triglav, hitro, da se utrudi. Če boste to vizualizirali, boste čutili utrujenost, tako močni so ti procesi. Po določenem času boste videli, da ne morete več teči, čeprav se vse dogaja v vaši notranjosti.

Čez nekaj časa boste začutili, da jeze skoraj ni več. Ali da je jeze tako malo, da se vam ne da več ukvarjati z njo. Takrat objemite to osebo, je vaš jezni notranji otrok v odrasli obliki, povejte ji, da jo imate radi, da je dobra, da ste ponosni nanjo, da ni kriva in da jo boste odpeljali na najlepši del svojega telesa, na področje srca. Odpeljite jo na travnik, na travniku ste zdaj vi, ta nekdaj jezna oseba in notranji otrok od prej. Ta oseba in notranji otrok od prej se primeta za roke, objameta in združita v eno, ker imamo eno energijo duše in enega notranjega otroka različne starosti. Ponovno ji povejte vse, kar si želi slišati; da je na varnem, na toplem, da je dobra, vredna, ustrezna, da vam je pomembna, da jo imate radi, da ni kriva, da je čudež življenja in da svet brez nje ne bi bil popoln. Tu naj se spočije, naj se nauči biti ponovno brezskrbna, naj bo srečna in uživa v družbi angela ali živali, ki jih ima na travniku … Potem vdihnite in izdihnite, pojdite v prsni koš in z vdihom in izdihom odprite oči. Ocenite, kako se počutite. Vajo lahko ponovite kolikorkrat želite.

 

več v FB skupini Čarobni odnos