Članki

Moje ptice

V življenju skrbimo za telo, se umivamo, telovadimo in zdravo jemo. Skrbimo za naš intelektualni razvoj, študiramo, beremo, se izobražujemo, vsak dan zvemo nekaj več, se naučimo nečesa novega. V vsakdanjem tempu življenja včasih pozabimo na svojo dušo, na našega notranjega otroka. Ko v življenju pridemo do točke, ko smo uspešni, zdravi in hkrati nezadovoljni, ko bi nekaj, pa ne vemo kaj, je čas, da se ozremo v našo notranjost. Ko se v življenju ne moremo premakniti naprej, je čas, da se ozremo v našo notranjost. Ko se nam v življenju dogajajo neprestano enake situacije in problemi, je čas, da se ozremo v našo notranjost. 
Kako najti sebe? Kako potolažiti notranjega otroka? Kako spoznati, zakaj se nam kaj dogaja?

Če želite v napolnjeno sobo postaviti novo, lepo pohištvo, jo morate prej izprazniti, počistiti in šele takrat zasije v vsej svoji lepoti. Počistimo svojo dušo, da jo lahko napolnimo z ljubeznijo, milino, dobroto, veseljem, razumevanjem, umirjenostjo. Kako boste potolažili notranjega otroka, če ga še nikoli niste videli, začutili, pobožali?

Nihče ne ve, kaj je bioenergija, ne vem, če je to sploh pravo ime, vendar se življenje z njeno pomočjo spremeni. Dvigne se zavesa, ki nam je zastirala pogled v naše bistvo, pokaže nam nesnago, ki smo jo z leti nakopičili in ne počistili, pokaže nam, kje smo ranljivi, pokaže nam našega notranjega otroka, za katerega nismo skrbeli, ga nismo tolažili, nismo ljubili... in končno ga lahko vzamemo v naročje, pobožamo, potolažimo in mu povemo, da je najboljša deklica ali deček na tem svetu... In z njeno pomočjo končno zadihamo, očistimo se vsega, kar smo nakopičili od rojstva dalje, "naredimo prostor" za ljubezen, za dobroto, za samozavest, za radost... kako naj te stvari pridejo v našo dušo, če je le ta napolnjena z vedenjem, da nismo dobri, da iz nas nikoli nič ne bo, da so okoli ljudje, ki so neprimerljivo boljši od nas, da smo naredili toliko napak, da nismo vredni ljubezni... 
Moja želja je, da ljudi naučim, kako si pomagajo sami. Želim, da se zavedo in spoznajo, da je to znanje v njih, da ga začno uporabljati, da sem jim v oporo in pomoč, dokler se ne naučijo leteti.

In občasno priletijo nazaj, vidim jih v zraku; kot mogočne, čudovite in srečne ptice v svobodi.

Foto: Flickr