Članki

Imeti se rad desettisočič

Imeti se rad - tako enostavno in tako zapleteno. Enostavno je, ko smo v sebi mirni, zapleteno je, ko nam dirigirajo čustva in prepričanja.

»Imeti se rad pomeni, da sem egoist. Ne morem misliti samo nase,« je eden od pogostih odgovorov.

»Jaz se imam rada, zato mora biti tako, kot sem si zamislila. Privoščim si masažo, frizerja, manikuro. Hočem, da je pozoren, nosi darila, me pelje na večerjo …« je druga pogosta razlaga.

»Jaz ne vem, kako naj se imam rada. Karkoli preberem, piše, da se je treba imeti rad, jaz pa ne vem, kako naj to naredim,« je tretji najpogostejši odgovor.

V nas ves čas potekajo notranji procesi, ki jih večinoma ne zaznamo. Zunanji dražljaji so močnejši, preglasijo ta nežnejša sporočila. Tudi če jih zaznamo, jih vzamemo kot dejstvo. »Tako je, kaj čem.«

Vznemirjeni smo in nemirni. Navajeni smo tega. »Tako pač je,« rečemo, če sploh še zaznamo. Na vse se navadimo. Smo kot žaba, ki se počasi kuha.

Um po svoje razlaga, mislimo in mi verjamemo.

Verjamemo, da so drugi boljši in sposobnejši.

Mislimo, da je samo nam težko.

Verjamemo, da je nekdo na svetu samo zato, da nas spravlja ob živce.

Mislimo, da nam stvari kar same po sebi pripadajo.

Verjamemo, da nekdo drug komaj čaka, da nas bo ponižal.

Mislimo, da nas nima(jo) rad(i).

Verjamemo, da tretji načrtuje, kako nas bo ignoriral.

Mislimo, da nam spoštovanje pripada po nekem naravnem zakonu.

Verjamemo in mislimo, kaj vse mi verjamemo, kaj vse mi mislimo, zato si marsikaj napačno razlagamo. Razlagamo si in si razložimo. Ampak to je mnenje. Moje, tvoje, naše mnenje in ne dejstvo. Mnenje lahko spremenimo in dejstvo pa je ves čas enako.

»Moje mnenje je, da me nimaš rad, ker …«

»Moje mnenje je, da si nesramen, brezčuten …«

Naša čustvena posoda prazna, ne vemo, kaj se v nas dogaja, vodijo nas čustva, občutja in prepričanja, ki so rezultat preteklih izkušenj, nezaupanja vase, prevelike količine energije osamljenosti, nevrednosti, strahu pred prihodnostjo, negotovost ubija, pravijo.

Nekateri se borijo. »Borim se za ljubezen, za priznanje, za vrednost, za pripadnost, za …« za karkoli že. V nobeni vojni ni zmagovalca. V vojni so samo poraženci. Tudi če bitko dobite, vojno vedno izgubite.

Drugi pustijo, trpijo in potrpijo, vsake toliko izbruhnejo in ponavljajo krog – potrpim – izbruhnem -potrpim – izbruhnem.

Tretji tožijo in se sprašujejo. »Tako hudo mi je. Toliko krivic .... zakaj, zakaj, zakaj … življenje ni fer.« Preprosto ni. In slej ko prej se je treba s tem sprijazniti.

Četrti se vprašajo, kako ven. Kaj naj naredim, kako naj si pomagam. In slej ko prej pridejo do stavka: »Imej se rad.«

»V meni je nemir, tesnoba, žalost, razočaranje, užaljenost, jeza, tesnoba, strah, groza …« Spoznanja, ki so prvi korak do »imeti se rad.«

»Kako naj se tega znebim? Kako naj se tega rešim? Kaj naj naredim?« so prava vprašanja.

»Kaj naj naredim? Kako naj se tega rešim?«

Vase, usmerite se vase, pustite zunanji svet. Kako težko je to, boste spoznali, če boste začeli pisati. Pišite o sebi, kako razmišljate, kaj ste prepričani, kaj čutite in videli boste, da bo že drugi stavek namenjen drugi osebi, drugim ljudem. Tako delujemo, tako smo vajeni, tako smo navajeni. Ampak na ta način se ne bo nič spremenilo. Enako bo. Akcija – reakcija. Enaka akcija sproži enako reakcijo. Pišite o sebi. Spremenite.

Spraznite glavo in ustavite um. Nihče ni na svetu zato, da se iz vas norčuje ali vam nagaja. Nihče. Ustavite um. Ustavite ga zares, ne samo malo. Postanite pomembni sebi. Ustavite um. Še stokrat bom napisala. Ne berite, ustavite ga zdaj. Zaprite oči in spraznite glavo vseh nepotrebnih, škodljivih, nepomembnih misli. Um dajte v kletko. Naj da mir. Utišajte ga. Naredite in ne samo berite. Tako se imate radi. Ko boste to naredili, vam bo bolje. Počutili se boste bolje. Lažje vam bo. Mirnejši boste. In vi postanete tisti, ki odločate o tem, kaj boste mislili, kako boste mislili in kakšne zaključke boste naredili. Jaz vam lahko pomagam 1x ali 100x, ampak ves čas nisem ob vas, ves čas nisem z vami, zato je važno, da znate to narediti sami. Ne bodite odvisni od kogarkoli, še najmanj pa od nekega guruja. Naučite se, da boste znali, zmogli kadarkoli in kjerkoli. Bodite eni tistih, ki so se tega že naučili in redno delajo. Dajte, poskusite, za hec, kar tako, dokažite mi, da se motim, naredite zaradi česarkoli že, samo naredite. In napisali mi boste: »Jana, deluje.« Presenečeni in srečni. Deluje.

Vase, usmerite se vase, pustite zunanji svet. Kako se počutim? Kako je v mojem prsnem košu? Spraznite, odstranite. Zadihali boste, lažje bo. Radi se imate in niste pripravljeni sabo nositi vse teže. Zakaj bi nosi nekaj, kar ni vaše. To, kar je v prsnem košu ni vaše. Samo nabralo se je, ker mislite, da morate rešiti svet, da ste odgovorni za vse in vsakogar, ker ste prepričani, da je od vas odvisno vse in še več in sploh ne veste kaj vse. Cela gora opravkov, dolžnosti, skrbi, tegob, strahov se je ujelo v vas in vas teži. Ni vaše in spravite ven. Spravite ven. Ne berite, naredite.

Enako naredite v trebuhu ali kateremkoli drugem delu telesa. Od tega je odvisen vaš dan, vaša prihodnost. Imejte se radi. Reagirali boste drugače. In v stiku boste z drugačnimi ljudmi. In vaša prihodnost bo drugačna.

Znova bi lahko ponovila vse, kar sem v preteklosti že napisala. Radi se imamo takrat, ko se posvetimo sebi, ker na ta način nehamo pritiskati na drugega. Ženske mislimo, da so družinski člani brez nas nemočni. Pa niso. Mi jih delamo takšne, ker se hočemo počutiti bolje. V nas je strah, ki ga ne obvladujemo, v nas je hrepenenje po bližini, po vrednosti, po pomembnosti. A si vsega tega ne priznamo. Kolikokrat skrbimo za druge zato, da se bomo mi počutili bolje? Kolikokrat zaradi tega naredimo škodo otrokom?

»Pusti, bom jaz. Ni ti treba. Dajva skupaj, ker tebi ne gre,« delamo namesto njih in jim sporočamo: »Ne zmoreš, nisi dovolj sposoben, ne moreš brez mene …« Zanikamo in podcenjujemo nezavedno. Tako obvladamo strah v nas na škodo drugega, ohranjamo sliko popolne družine ali česarkoli že zato, da se nam ni treba soočiti z realnostjo. Iluzija, ki se razblinja in si ne priznamo. In lahko se zgodi, da ravno zato škodujemo.

Odkritost do sebe, poštenost do sebe. Spoznanja, uvidi, presenečenja se vrstijo, ko se zazremo vase. In osupnemo in obžalujemo in ugotovimo marsikaj, kar smo včeraj zanikali, ne verjeli, bili celo užaljeni, če bi kdorkoli rekel, da je kaj takega v nas. Postopoma odkrivamo dele sebe, vedno gre po plasteh. Plast za plastjo, spoznanje za spoznanjem, včasih je težko, včasih osupljivo, pa osvobojajoče in presenetljivo … odkrivamo kot raziskovalci neznan svet, neznano področje in nikoli ne vemo, do česa bomo prišli, kaj bomo našli.

V sebi čutimo mir. Ta mir je osnova, da se življenje odvija drugače. Ni nemira, ni hitenja in več stvari uredimo v krajšem času. Ni nervoze in posledično slabe volje in se ne zapletamo v prepire, slabo voljo in razočaranja, ki nam vzamejo čas in energijo. Zato se odnosi izboljšajo. Ni več drame in naenkrat je dobro. »O, kako je dobro,« slišim, mi napišejo. Našli so skrit biser v sebi, notranji mir, ljubezen do sebe. Ljubezen, ki je. Preprosto samo je. Tu. Zdaj. Ves čas. Začutite ljubezen, ki se razliva po celem vašem telesu. Obliva vas svetloba, vsaka vaša celica vibrira v energiji ljubezni. Zaprite oči, spustite um, začutite.

Pa smo spet na začetku. Kje je pot? Tu je, pred vami. Korak za korakom čistite nepotrebne, škodljive stvari v sebi, težka občutja, napačna prepričanja, zamere, zahteve na poti do notranjega miru, do ljubezni, do svetlobe.

Zdi se, da bluzim in nakladam. Poskusite. Kadarkoli lahko odnehate. Kadarkoli se lahko vrnete v poznan svet. Svet, v katerem vi veste, koliko vam je dobro. Odločitev je moja, tvoja, vaša.

Jaz vam ponujam možnost, lahko sem del poti z vami, lahko greste sami, lahko poiščete nekoga drugega. Imate svobodno voljo. Imate izbiro. Imate moč. Vredni ste. Sposobni ste. Neprecenljivi ste. Jaz to vem. Začutite to vi. Začutite, da ste pomembni, vredni, varni.

več v FB skupini Čarobni odnos in v knjigi Čarobni odnos

Priporočam v branje

ODLOČANJE V UMIRJENOSTI
HARMONIJA ŽIVLJENJA