Članki

Razlaga BEAM metode

BEAM metoda, ki vam jo toplo priporočam, je aktiven proces odstranjevanja stresa, ki ga občutimo kot stisko, jezo, žalost, užaljenost … Za razliko od ostalih tehnik, vi sami nadzirate proces, vi odločite kaj in koliko želite odstraniti, vi določate in določite s katero in kakšno energijo naj se napolni vaše telo, vi vnašate frekvenco določene energije v vsako vašo celico. Pri ostalih metodah tega nadzora nimate, nimate vpogleda, občutite, da je bolje, ne morete pa pregledati, ali je vse tako, kot želite. Bolj ali manj upate, da bodo »prave« energije napolnile vaše telo.

Ko praznite prsni koš, uporabite domišljijo, uporabite sliko, vizualizirajte. Če je vaša predstava slaba, je dovolj, če se vam samo zdi. Dovolj je, če vam zdi, da »nekaj« zapušča vaše telo. Vizualizacijo sčasoma natrenirate. Za to rabite vajo, vztrajnost in malo discipline. Nič nemogočega, nič nedosegljivega. Dovolj si morate želeti, da boste vztrajali.

Čisto normalen in nič nenavaden se nam ne zdi stavek: »Zmrazi me ob njegovi negativni energiji.« Ta mraz občutite. Pojdite korak naprej in poiščite ta mraz v sebi. Našli boste ledene kocke, ploskve ali leden veter ali hladno, vlažno meglo. Tu se že ustavi. Naj vas ne ustavijo prepričanja, ki ste jih dobili ne vem kje in ne vem kdaj. Naš um nam ponuja toliko možnosti, ki jih enostavno ne izkoristimo. Jaz vam pravim: »Izkoristite to, kar imate pred nosom.« Položeno vam je na pladenj. Ob polnem pladnju dobrot ne boste ostati lačni. Ob ponujenih možnostih niste nemočni, vaše življenje ni odvisno od raznih retrogradnih planetov, lune, usode ali sreče. Če verjamete v to, potem lahko verjamete tudi v to, da lahko sami spreminjate to, kar je v vas. Tu nastopi dvom. »Ne zmorem, ne znam, ni mogoče, nisem sposoben …« V življenju ste zmogli bistveno več. Bistveno težje in zahtevnejše stvari ste zmogli kot le uporabiti domišljijo in si reči: »Pa da vidim.« Kaj lahko izgubite?

»Poglejte« kaj je v vašem prsnem košu. Biti mora otipljivo, tako ljudje delujemo. Če vidimo, nam ni treba verjeti. Če vidimo, gre lažje. Če vidimo, smo lahko aktivni. In naš um nam to omogoča. Opis čustva je neoprijemljiv. Žalosti ne moremo prijeti, nevrednosti ne moremo prijeti, strahu ne moremo prijeti, zato spremenite v predmet, dim, meglo, tekočino … karkoli. Kot je v znanstvenofantastičnem filmu vse mogoče, tako je mogoče v našem umu. Uporabite ga, izkoristite ga. Vse zgodbe v romanih so najprej nastale v pisateljevem umu. Videl je, slišal je, dogajalo se je v njem, cela zgodba se je sproti  odvila v njem in šele nato jo je lahko prenesel na papir.. Razlika med njim in vami je le v tem, da si sam ni postavljal preprek, da se to ne da. Poskusite in spustite um iz vajeti. Recite mu: »Pokaži mi, kaj je v meni, da me tišči, boli, tlači in kvari razpoloženje.« In videli boste. Ne videli v narekovajih, dejansko lahko vidite v svoji domišljiji, tako kot vidimo dogajanje, predmete v sanjah.

Z odstranitvijo čustvenih energij iz telesa občutimo olajšanje. V prsnem košu ni več težko, boleče, ne zbada nas več, lažje zadihamo, glavo zbistrimo, trebuh ni več napet, popusti bolečina v želodcu, preglejte hrbtenico, sprostite mišice in bolečina v hrbtu bo popustila. Odpravite nemir, občutek strahu, preženite strah, ki vam ne koristi, si vas ustavlja, jemlje moč in slabša razpoloženje. Vse to lahko naredite sami. Bolj kot boste tehniko osvojili, lažje vam bo šlo.

Z odstranitvijo čustvenih energij pravzaprav gasimo požar. Vzrokov se ne dotaknemo in zdi se nam, da nikamor ne pridemo. In res ne pridemo, ker samo preprečujemo še večjo škodo. Ogromno časa porabimo in iz dneva v dan se ukvarjamo z enakimi težavami, stiskami, neprijetnimi občutji. Čiščenje neustreznih energij tudi je namenjeno samo gašenju požara. Šele ko je stiska, strah, stres ... obvladljiv, lahko začnemo iskati prave vzroke.

Tesnoba, panični napadi, obsesivno kompulzivne motnje, strah pred množico, izgorelost so posledice kopičenja, posledica nepredelanega stresa, ki slej ko prej v takšni ali drugačni obliki pride na dan. Zdravila pomagajo, absolutno. Pomagajo, da lahko in da zmoremo začeti aktivno skrbeti za naš notranji svet. Spoznavamo ga počasi, vedno znova in znova nas zapelje star in neustrezen način delovanja, razmišljanja, reagiranja … Pravzaprav včasih sploh ne vemo kje začeti. »Nočem vedeti, videti, slišati« nas vedno znova in znova zapelje, da se ukvarjamo s »problemi«, ki niso pomembni, ki na vse skupaj sploh nimajo vpliva, a dajejo nam varljiv občutek, da ogromno »delamo« na sebi.

V preteklosti sem pisala, kako so slepi ljudje opisali slona vsak po svoje. Enako je z nami. Nase in na okolico gledamo na en in večinoma vedno enak način. Vztrajamo, ker smo prepričani, da je naša slika ustrezna in edina pravilna. To je naša resnica. In je. Vendar je ta resnica le del sestavljanke. Velikokrat je le moj delček sestavljanke, tvoj je verjetno popolnoma drugačen. Zato je potreben dvom vase, zato pomaga pogovor s sabo in drugimi. Takrat lahko vidimo drug del slike, pogledamo iz drugega zornega kota, spoznamo, kaj je »tisto« v nas, ki nam ne dovoljuje, da bi sami videli tudi ta del in lahko začenjamo razumeti druge ljudi.

Vse to nas zmede in spravi lahko v še večjo stisko. Nič več ni tako, kot sem mislil in to mi je dajalo varnost. Zdaj je v meni čista zmeda in nič več ne vem, kaj je res in kaj ne, in kaj je prav in kaj ne. Spet smo na začetku. Najprej pogasimo požar, ustavimo misli, odpravimo strah in šele potem lahko nadaljujemo.

Ko tehniko obvladate do te mere, da pravočasno prepoznate, kaj se v vas dogaja in znate in zmorete z odprtimi očmi in mimogrede to odpraviti, greste lahko naprej. A ljudje nimamo potrpljenja. Malo bi spraznili prsni koš, malo osrečili srce in malo bi potolažili notranjega otroka in pričakujemo, da zdaj bo pa vse drugače. Velikokrat slišim: »Ko čistim prsni koš, se začnem počutiti slabše in zato kar končam.« Velikokrat se zgodi točno to. Ko sprostimo blokade, leta in leta potlačene čustvene energije planejo na dan in ker jih je veliko, se tisti trenutek dva ali tri počutimo slabše. Ljudem ne govorim, naj vztrajajo, ker ne vem, če bodo zmogli in znali speljati proces do konca, do boljšega počutja. Znanje in vaja nam omogočita, da nekaj uspešno naredimo. Iz male šole ne gremo na univerzo in zato ker znamo skuhati krompir, nas ne bodo zaposlili v najboljši restavraciji kot glavnega kuharja. Tu je enako. Bolj kot boste obvladali bolje vam bo šlo in več boste naredili.

Šele potem pojdite naprej in poiščite in potolažite svoje srce. Ni dovolj enkrat in ni dovolj pet minut. Znova in znova in znova ga poglejte, ga zmasirajte, potolažite in mu obljubite, da naj ne boste več nalagali skrbi in da ga ne boste nosili na dlani, da bo z njim vsak delal, kar bo hotel. Ko boste nekaj časa vztrajali, boste začutili prve trajne spremembe. Dnevi bodo drugačni in razpoloženje in počutje bo boljše.

več v FB skupini Čarobni odnos