Članki

Odnos do življenja

Življenje včasih teče lagodno, včasih pa se zatakne ali zatika. To zatikanje redko mine samo od sebe. Saj je čisto v redu, če včasih rečemo : »Bo že,« a če se ne premakne, je najbolj, da premaknemo mi. Tu se največkrat zatakne. Lahko smo prizadeti, jezni, užaljeni, žalostni, razočarani, nepotrpežljivi, občutimo krivico, ponižanje, nemoč, obžalovanje, manjvrednost, krivdo, frustracijo, stres, napeti smo, slabo spimo in nič ni tako, kot smo mislili, sanjali in upali ali celo zahtevali.

Velikokrat napišem, da imamo vsaj dve možnosti. Lahko pestujete svojo žalost, jo poglabljate in krepite občutek krivice. Lahko odreagirate agresivno z jezo, težkimi besedami, lahko s pasivno agresijo – tišino in morda celo kujete maščevanje. Lahko razlagate vsakomur vse, da dobite potrditev, da se vam godi krivica in pozornost drugih ublaži vašo prizadetost. Lahko krivite sebe, se obtožujete, obžalujete in s tem vaše notranje doživljanje še potencirate in poslabšate že tako slabo razpoloženje.

Lahko si rečete: »Tole je pa usekalo. Kako najlažje iz tega?«

Za vsakega je njegova težava največja in razpravljati o tem, kaj je hudo in manj hudo je popolnoma neučinkovito. Iščite rešitev, namesto da poglabljate problem. Proces poznate – očistite telo, spravite ven vse, kar ne sodi vanj, kar vas teži in bremeni. Potolažite osebe v sebi in jih peljite na varno. Razbremenite srce skrbi.

In potem rečete: »Ampak zaradi tega se še vedno ne bo nič spremenilo.« Ne, takoj se verjetno res ne bo, spremenjeno bo le vaše počutje in posledično vaše odločitve. Tudi od vaših odločitev pa je odvisno, ali bo bolje ali še slabše.

Svet ni črno -bel, pa čeprav ga včasih tako dojemamo. Pomislite koliko težav naredi prazna čustvena posoda. Kolikokrat ste odreagirali impulzivno, v afektu, ker ste v tistem trenutku čutili tako močno, da si niste mogli pomagati? Zaradi ene suhe veje še ni treba odžagati celega drevesa in zaradi enega suhega drevesa ne požgemo celega gozda. Raznorazni izreki gredo meni včasih na živce, zato se jih izogibam, če se le da, a včasih pa le povedo bistvo. Kako bi bilo, če bi v tistem trenutku bili umirjeni, če bi bil v vašem telesu, srcu in duši mir? Ali bi uporabili enake besede, enak pogled, enako mimiko, ali bi naredili enako? Ne, ne bi. Ali ste s svojo reakcijo dobili želeno? Prave besede, dejanja in odločitve izgovorimo in sprejmemo, ko smo umirjeni, uravnoteženi, ko čutimo mir v sebi.

Vem, da se vedno ne da, vem, da nas bo vedno kaj presenetilo, a če se notranje naravnamo, se da marsikaj ublažiti in spremeniti. Zato prisluhnite sebi, ne bojte se več tega, kar občutite, znate pospraviti in potolažiti. Vprašajte se, ali to kar čutite, mislite ali delate, koristi? Ali koristi vam in ljudem, ki jih imate radi? Ali bodo zamere in potreba po »udariti nazaj« močnejše od vas? Ali je tisto kratkotrajno zadovoljstvo res to kar hočete, želite, iščete?

Imejte se radi in ne dovolite si tega. Če dovolite, da težke in neustrezne energije določajo vaše misli, besede in dejanja, ne bodite presenečeni, če ljudje okoli vas z vami neustrezno ravnajo. »Kakor znotraj, tako zunaj.« Ne more biti drugače.

Izvrstne obrambne mehanizme imamo, ki nam koristijo, v odkrivanju nas samih, notranjem potovanju, iskanju občutenj, pa nas zavirajo. Zato vedno znova in znova poudarjam, da le ravnotežje, ravnovesje prinese optimalno dozo vsega. Če ste močno ranjeni, so vaši obrambni mehanizmi močnejši. Preprečujejo uvid in občutenje, da preprečijo nove rane. Zdaj rane znate pozdraviti in zato tudi obrambni mehanizmi lahko postopoma popustijo. Naenkrat ne gre in zato je potreben čas. In ta čas vam je dan. Dan je sestavljan iz časa.

Uravnotežite svoje mišljenje. Ne delajte scenarijev katastrof in ne sanjarite. To sta dve skrajnosti in nobena ni dobra. Obe vas vodita v težave.

Začnite krotiti svoje misli in čustva. Samo eno misel naenkrat lahko zaznamo. Ozavestite misel, ki je v vaši glavi, osredotočite se nanjo in poskušajte napisati nekaj besed, ki ste jih prebrali, poskušajte napisati, ker trenutno slišite. Zaznate tisto, na kar ste osredotočeni. Če niste osredotočeni, ste raztreseni in nimate več kontrole. Potem krmilo prevzamejo misli in občutki.

Ne bo enostavno in ne bo šlo hitro. Vedno znova vas bo potegnilo nazaj v ustaljene procese in navado. Zdaj spreminjate te ustaljene procese in ustvarjate novo navado. Na individualni obravnavi oseba misli spusti, um se upočasni in postavimo ga na stranski tir. Na ta način se proces spreminjanja pospeši. Ustvarjam novo navado notranjih procesov, zato je napredek hitrejši. Lokomotivo je težko premakniti z mesta, ko pa jo enkrat premaknete, gre pa vedno hitreje.

Koliko vam je blizu misel: »Ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas - vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo!« (J.F.Kennedy)? Tu lahko preverite svoj odnos do življenja. Ali hočete najprej dobiti, ali ste pripravljeni najprej dati? Ali boste prišli na dan z argumenti, koliko država pobere in malo da, ali da varnost, dostopnost šolanja, zdravstva, socialnega varstva … ni samoumevno, da ne naštevam naprej.

To je vaš odnos do življenja. Spremenite besedo država z besedo zdravje, partner, otrok, sodelavec, delodajalec … Kaj vam pride na misel? Kaj občutite? Kako se počutite? Izkoristite, kar je prišlo na dan in si zapišite in potem v miru o vsem premislite.

več v FB skupini Čarobni odnos ali MMC