Članki

Odgovor za N.

Pozdravljena Jana.
Prosila bi vas za komentar na mojo/moje situacije s partnerjem. Ne bi razlagala o njegovih takrat, ko imava konflikt, bi pa govorila o mojih. Tak butast spor se je med nama zgodil že 5× (v vezi sva pol leta). Pri zadnjem nesoglasju (ki ga vidiva oba čiiiiistoooo drugače) se mi je šele posvetilo, da bi se lahko (4x se niti spomnila nisem v tistem trenutku) odzvala z ljubeznijo, sočutjem in ne razočaranjem, jezo, egom. Nisem se znala, ker je prevladal ego. Ok, odziv iz ljubezni bi mogoče v prvi vrsti meni v tistem trenutku pomagal dvigniti vibracijo, posledično mogoče tudi njemu. Ampak glede na to, da se taka nesoglasja zaradi različnih tem ponavljajo, se sprašujem, če bi znala odreagirati iz ljubezni, sočutja in da bi se jaz takrat dobro počutila ob tem, ali mislite, da se na tak način partner lahko čustveno odpre? Ali je to bolj podobno temu: nimam se rada? Ob zadnjem nesoglasju sem dobila "odgovor" kaj se lahko iz teh najinih nesoglasij naučim. In to je to, o čemer sem zgoraj pisala: deluj, odgovarjaj iz ljubezni. Tudi v partnerski zvezi deluj, odgovarjaj v spornih situacijah iz ljubezni. S tujimi ljudmi, s sorodniki itd. je nesoglasje lažje rešiti, tu imava pa midva, vsak na svoj način, velik izziv. Oba sva jezna, oba razočarana na svoj način. Hvala za odgovor N.

 

Draga N.,
popolnoma se strinjam z vami, da bi bilo drugače, če bi se odzvali z ljubeznijo. Vendar, kaj pomeni delovati iz ljubezni?

Ko nekaj »ni po naše«, se v nezavednem v desetinki sekunde sprosti določena energija čustva, ki se v vašem primeru pokaže kot razočaranje in jeza. A vzrok je globlje. Največkrat gre za občutek, da nismo upoštevani, kar pomeni, da nismo dovolj dobri oz. vredni. V tem primeru rečemo, da stvari vzamemo osebno. Ne gre več za sam problem ali nesoglasje ali nestrinjanje, ampak za našo vrednost. Torej me ne ceni, nisem pomembna, me ne upošteva, z mano ravna kot z otrokom … Lahko gre za strah pred neznanim, ker če ne bo po naše, stvari nimamo več pod kontrolo. Posledica teh občutkov sta razočaranje, jeza ali užaljenost, s katerima hočemo drugo osebo prisiliti, da popusti. Osebo napademo. Prepir ali tišino stopnjujemo dokler zmoremo in uporabimo vsa sredstva, da dosežemo svoje. Hočemo občutek vrednosti in varnosti.

Veste, da isti stavek v skupini ljudi sproži različne občutke – od smeha pa do ogorčenosti, jeze, užaljenosti. Nekatere pa pusti popolnoma hladne in se jih niti ne dotakne. Same besede ali dogodki torej nimajo moči, moč dobijo, ko trčijo na tisti primanjkljaj, občutljivi delno ali povsem potlačen del v nas, da spet izbruhne. Zato se nam dogodki ponavljajo, ker osnovne težave ne predelamo.

Ozavestili ste, da obstaja možnost, da drugače odreagirate. Vaša drugačna reakcija bo povzročila partnerjev drugačen odziv, ker se ne bo počutil napadanega. Na ta način se ukvarjata s tem, s čemer se ne strinjata in ne z lastnimi občutki nevrednosti, neupoštevanosti ali strahu. Drugače boste odreagirali šele takrat, ko boste predelali zgoraj opisan občutljivi del sebe. To lahko naredite le vi. Ali ste pri tem uspešni ali ne, bo pokazal čas.

Ko bosta naslednjič reševala nesoglasja, besed ne boste vzeli osebno, zato ne boste vzkipeli, ne bo se spremenil vaš pogled, ton in barva glasu, gibi telesa ne bodo odklonilni in izbrali boste drugačne besede: »Rada bi razumela, zakaj tako misliš. A ti misliš, da bi bilo tako bolje? Mene pa skrbi, če …« Če boste na koncu kljub drugačni reakciji, vsemu razumevanju in poslušanju imeli občutek razočaranja, pomeni, da ste svoja čustva zavestno potlačili in ustvarili navidezen mir, ki pa bo trajal le tako dolgo, dokler teh čustvenih energij nezadovoljstva ne bo preveč in bo prišlo do izbruha. Nekateri ljudje lahko dolgo potrpijo, potem pa zmečejo iz sebe vso zgodovino, ki se je oseba na drugi strani niti ne spomni več, v prizadeti osebi pa je še kako živa in še vedno vre.

Če pa nesoglasje rešita tako, da na koncu v nobenem ni občutka razočaranja, zamere, popuščanja, neupoštevanja, pomeni, da sta zadevo zaključila v obojestransko zadovoljstvo. Oba bosta imela večji občutek povezanosti, med vama se bo okrepil občutek zaupanja in varnosti. Skupaj nama je lažje in skupaj sva močnejša.

Ego nastopi, ko svojih čustvenih energij ne obvladujemo. Misli si: »Če ne bom stvari vzel v svoje roke, iz tega ne bo nič dobrega.« Ego je trd in neizprosen. Ne popušča, vedno hoče imeti prav. Ne zanimajo ga posledice, ego hoče takojšnjo zadovoljitev. Pojma nima o sočutju, o razumevanju, o toleranci, o svobodi drugega. Če ga spustimo z verige, se obnaša kot najhujši tiran in oblastnik, ki za sabo pušča ranjene in prizadete ljudi. Ves čas je na preži, ves čas je ogrožen, ves čas v borbi.

Posvetite se sebi, svojim občutkom, poiščite v sebi vse ranjene, žalostne, osamljene, nevredne, ne dovolj dobre osebe in jih potolažite. Dovolite si jezo in jo izrazite v sebi. Znate in zmorete. In potem ukrotite ego.

Presenečeni boste, kako enostavno, lahkotno in lepo je življenje.

več v FB skupini Čarobni odnos ali MMC