Članki

Moj otrok

Življenje s čustvenimi manipulatorji je naporno in podobno vožnji z vlakom smrti. Saj poznate tisti vlak v zabaviščnih parkih, ko se počasi pelješ navzgor in je prijetno, potem pa zmanjka tal pod nogami, prosti pad brez zavor, ponovno navzgor in okrog, kjer z glavo visite navzdol, in spet gor in dol in po pol minute si srečen, da si še živ. Realno življenje s takšnim človekom se ne konča v pol minute, ampak vas izčrpa, izgubite sebe, kompas, kaj je prav in kaj ne, koliko si kriv in koliko ne … Če ženska zmore dovolj moči, da gre, se še vedno ne konča. Nadzor, grožnje, iskanje konflikta in stiki z otroci.

Oče z osebnostno motnjo skupine dramatičnosti in impulzivnosti za otroke skrbi neprimerno glede na smernice sodobne vzgoje. Ker se mati z njegovim načinom ne strinja, je priročna tarča za ponovno poniževanje, grožnje, kritike. Otrok je priča prepirom, takšen oče kritizira njegovo mamo, govori laži, ki mu trenutno koristijo kar otroka precej zmede. Če se mati postavi očetu po robu, otroku škodi, če se ne postavi, mu škodi ravno tako, ker bo našel že nekaj drugega, da jo bo lahko očrnil. Človek z osebnostno motnjo ima izkrivljen pogled na svet, svet naj bi se vrtel okoli njega, pomembni so mu njegovi občutki, ki jih ne razume in ne obvlada in to nesposobnost plačajo ljudje okoli njega.

Kaj torej lahko naredi mati, ko doma čaka, v kakšnem čustvenem stanju bodo otroci prišli nazaj? Najpomembnejše je, da umiri sebe, da čimbolj pozdravi rane preteklosti, da obvlada jezo in občutek nemoči, da kontrolira svoje misli in ne dovoli scenarijev, ki ji pobirajo energijo, obvlada strahove in občutke krivde … skratka da je čim bolj psihično stabilna, kar niti malo ni lahko. Ko pride otrok domov, bodite umirjeni, ker čuti vašo energijo. Potrudite se za lahkotno razpoloženje. Pustite mu, da zadiha, da pride k sebi po vsej turbulenci. Spremljajte njegovo razpoloženje. Objemite ga, lahkotno se z njim pogovarjajte, če mu ustreza. Ne silite vanj. Kontrolirajte svoje občutke in zmečite ven vse, kar vam ne koristi. Ves čas boste iskali ravnotežje med tem, koliko in kaj z njim govoriti in medtem, koliko ga pustiti na miru, da sam pride k vam. Če hočete, da vas otrok sliši, morate pri vseh otrocih najti pravi trenutek in pravilno dozirati količino in težino pogovora. Ko se vam otrok odpre, ne delajte iz njega reveža. Ne učite ga vloge »ubogi jaz«, lahko pa poveste, kaj je prav in kaj ne. Opazujte ga in naj vam bo pomemben otrok in ne vi, ker vas bo marsikateri občutek silil, da ga rešite, da izrazite ogorčenje, jezo, žalost. Ne zahtevajte od njega, da se postavi na vašo stran, da izbira med vami ali očetom. Zato je pomembna vaša čustvena stabilnost. Ni vam treba narediti odlično, dovolj je, če speljete dovolj dobro. Dovolj dobro je dovolj.

Vsako odraščanje spremljajo travme in frustracije. Ravno zaradi tega postanemo odgovorni odrasli. Ne glede na to, kako bi svojega otroka radi obvarovali vsega hudega, mu ravno to hudo pomaga odrasti. Tak otrok odraste hitreje, ni zavit v vato, ampak se že zgodaj sooči s stvarmi, ki jih komaj ali večinoma ne razume in ne zmore. Vi ste tisti, ki boste te travme in frustracije ublažili in mu pomagali, da se uravnoteži in iz slabega potegne najboljše. Kot primer lahko pogledate 30, 40-letnike, ki so na videz odraščali v optimalnem okolju, a niso niti najmanj pripravljeni na življenje, niso samostojni in niso funkcionalni. Ne znajdejo se v življenju. To je druga skrajnost.

Življenje imamo natempirano, službe naporne, časa premalo. A zavestno si vzemite čas in ga preživite z otrokom. Mame težimo z učenjem, nalogami, pospravljanjem, umivanjem … prav je in to je naša pravica, kot je pravica otrok, da se temu upirajo. A naj ne bo le to. Preživita ga tako, da skupaj ustvarjata, igrata igre, skupaj kaj skuhata, gledata kakšno serijo primerno zanj, skupaj preživita čas, ki bo vama obema prinesel veselje, razbremenitev, ki vaju bo povezal, ki se ga bosta spomnila še naslednji dan. Naj ne bodo samo dolžnosti, naj bo tudi veselje. S tem ga uravnovesite, lahko mu poveste, kako dobro ste se imeli, kako vas je v igri premagal, kako je pameten, močan, lep, prijeten, simpatičen, da ga imate radi …. Vse to naredita lahkotno, med igro. Pohvalite ga, zahvalite se mu, ker je pospravil posodo iz stroja, odnesel smeti. Ne, ker je vam odnesel smeti, ampak ker je odnesel smeti. Na ta način krepite njegovo dobro samopodobo.

Postaviti boste morali tudi meje. Umirjeno, preudarno in odločno. Ne zato, ker ste utrujeni in slabe volje, ampak zato ker so takšna pravila v vajini družini. Povejte, da oba enako prispevata k razpoloženju, da se želita imeti doma lepo, in da se morata zato oba potrudita.

Da boste lahko vse to speljali, pa morate dobro poznati svoja čustva in občutke in jih obvladati. Bodite zadovoljni s seboj, dobra mama ste. Ni treba, da ste popolni, dovolj je, da ste dovolj dobri. In to ste. 

več v FB skupini Čarobni odnos ali MMC