Članki

Slonček

Zgodbo o slončku in verigi verjetno že poznate. Slončka z verigo okrog noge pripnejo na kol. Slonček vleče, cuka, poskuša znova in znova, a veriga in kol sta močnejša od njega. Sčasoma se vda in ne poskuša več. Čez leta slonček odraste v velikega slona. Še vedno je z isto verigo priklenjen na isti kol. Ne glede na to, kako je velik in močan, se ob pogledu na verigo in kol v sebi počuti majhnega. V sebi je še vedno slonček, ki ne more izruvati kola in pretrgati verige.

Podobno je z nami. Izkušnje preteklosti ustvarijo prepričanje, da ne zmoremo. V nas je občutek, da nismo dovolj močni in sposobni. Postane nas strah. Ljudje na strah in nemoč odreagiramo različno.

Nemočen človek je ogrožen, zato se trudi vsaj navzven pokazati svojo moč, čeprav je v resnici ne občuti. Ker nima občutka moči, se mu zdi, da kazanja moči ni nikoli dovolj in zato gre v skrajnost in pretirava z večnim prav, vedno po moje, jaz sem sposoben, išče napake v drugih, jih ponižuje, maltretira in postane čustveni manipulator, ki rani ljudi, ki bi jih moral imeti rad in biti z njimi prizanesljiv. A kratkotrajne zadovoljitve še vedno ne napolnijo praznine v njem, zato vzorec obnašanja kar naprej ponavlja. Še vedno se počuti kot slonček.

Strah in občutek nemoči se včasih razrasteta do te mere, da ljudje postanejo preveč zaščitniški, bojijo se množic, ne upajo več v trgovino, ne vozijo se z letali, bojijo se noči, ko vse postane še hujše, nastopi tesnoba, strah pred strahom in slej ko prej pride do paničnega napada, bolečin v želodcu, mišicah, hrbtu … Počutijo se kot mali slončki, ji sta jih veriga in kol premagala, a se morajo znajti v velikem svetu.

"Povej si, da si močan in da zmoreš. Prisili se, da to narediš." To pomaga, ko razumsko vemo, da nekaj moramo narediti ne glede na vse. Problema samega pa takšni stavki ne rešijo. Ni dovolj, če se prepričate, da zmorete. Občutiti morate, da zmorete. Čustvo je vedno močnejše od uma.

Ampak ljudje se na vse navadimo. Potrpimo, se tolažimo, da bo nekoč bolje, ali da tako pač je, in šele ko se nas bolezen ali življenjska situacija postavi pred dejstvo in se res ne moremo več izmuzniti, se odločimo, da je zdaj čas, da nekaj spremenimo. Ne čakajte tako dolgo. Življenje teče in dlje ko čakate, težje je.

Tu nastopi nova težava. Kako naj začnem? To je težko, tega ne zmorem, ne verjamem, da deluje, predolgo traja, ne vem, če ima smisel. Želimo hiter rezultat s čim manj naprezanja. Rezultat je navadno odvisen od časa in truda, ki smo ga pripravljeni v neko stvar vložiti. Ne pritiskajte nase, ne primerjajte se, pojdite v svojem tempu in čez nekaj časa boste občutili svojo moč. Majhen slonček bo postal le še spomin nekega obdobja. Ko čutite moč, se s sabo pomirite, postanete mehkejši, prijaznejši do sebe, ustvarite čarobni odnos. Takrat se marsikaj spremeni. Ljudje pravijo, da odnosi postanejo prijetni, bolj ljubeči, da stvari postanejo lažje, da jih ne skrbi več, ker vedo, da karkoli pride, bodo zmogli. Včeraj sem na delavnici slišala stavek: "Samo tako naj ostane."

Na FB je zaprta skupina Čarobni odnos, kjer svetujem, kako sploh in kje začeti, in kako si ob določeni težavi pomagati. Na delavnici Čarobni odnos postopoma, v varnem okolju, podpori in navodilih odkrivamo čustvo za čustvom, ki povzroča težave, na individualnih tretmajih ciljano rešujemo stiske.

Želim, da začutite moč in svobodo. Začutite to veličastno žival, ki nas vedno znova osupne s svojo lepoto in ponosom.

več v FB skupini Čarobni odnos ali MMC