Članki

Krog

Sprašujem se, ali se iz zgodovine res ne znamo nič naučiti. Razlike ustvarjajo nove razlike, delitev dela nove delitve, sovraštvo ustvari še več sovraštva, vojna povzroči nove vojne. Kdaj nam bo jasno, da slabo naredi še več slabega, kdaj nam bo jasno, da se enkrat vse obrne in vrne. Propadli so največji imperiji, izginile so najmočnejše dinastije, nesrečno so končali ljudje, kjer se je zdelo, da jim je sreča položena v zibelko. Ampak mi ne vidimo dlje od nosu in čepimo na svojem kupčku.

Lao Ce je šest stoletij pred našim štetjem napisal: Nadzoruj svoje misli, ker bodo postale besede, nadzoruj svoje besede, ker bodo postale dejanja … In v Bibliji piše:  V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Besede imajo moč. Besede lahko zanetijo sovraštvo ali povežejo ljudi. Ponavljajte laž in postala bo resnica. In besede se začno z mislijo. Vse to je znano tisočletja, a mi še vedno sedimo na svojem kupčku in blebetamo.

Rojeni smo na pravem delu sveta. Imamo pravo barvo kože. In sedimo na svojem kupčku in nič nam ni prav. To je slabo, tisto še slabše, nimamo sreče, ne vemo, kaj bi, jočemo za tipom, ki nas ne mara in pojma nimamo, kakšno uslugo nam je s tem naredil. Tarnamo, vsi gledajo v telefone, družine razpadajo, otroci so zahtevni, tašča nam gre na živce, pa še ti begunci prihajajo in istospolni se poročajo in namesto komunale ločujemo odpadke in ti pasjeljubci ne pobirajo dreka po cesti in svet drvi v propad. Takšne misli postanejo takšne besede. In beseda postane dejanje in dejanje postanejo navada in navada postane značaj in naša usoda. Kar seješ, to žanješ, je pregovor, ki ga radi uporabljamo za druge. A žanjem tudi jaz in tudi ti. Ne samo to, kar posadimo, bodo želi moji in tvoji otroci, vnuki in vnuki vnukov. Lahko preučite zgodovino, se poučite v knjigah ali počakate, da se zgodi. Če mislite, da je vaša barva kože prava, se motite. Vse barve kože so prave. Če mislite, da si samo vaš otrok zasluži najboljše, se motite, vsi otroci si zaslužijo najboljše. In smo zaprli meje. Tudi za otroke. Neprodušno. In mislimo, da tega ne bomo plačali. Pa bomo. Še vse se je plačalo, še vse se je vrnilo. Kar daš, to dobiš. In preberem, da se ji istospolni gnusijo, da so izmečki družbe, in se vprašam, če se sploh zaveda, kaj govori. Seveda je vesela vseh všečkov isto mislečih, v komentarjih ji le pritrjujejo in še prilivajo gorivo na ogenj. A po setvi pride žetev. Jaz ranim tebe, ti raniš njega in on rani mene. Krog je sklenjen.

Bolj kot smo prestrašeni, bolj smo obvladljivi. Verjamemo, da nas bo nekdo rešil. Ne zanimajo nas dejstva, zanimajo nas čustva. Verjamemo na podlagi občutkov, ki se v nas porajajo. Zato včasih verjamemo tisto, kar hočemo verjeti in ne tisto, kar je res. Ponižni smo, dokler ne pridemo v množico. Množica ima moč in energijo. In voditelja. Ki mu slepo verjamemo in zaupamo, da nas bo rešil in odrešil.

In se delimo; na vaše in naše, na rdeče in črne, na zelene in viola, na leve in desne, na krive in nedolžne, na takšne in drugačne jedce, na dobre in slabe, na lepe in grde, pa na pomembne in nepomembne, na pametne in neumne … važno je, da nekam spadaš, in da si s tem nad ostalimi. Materiala za obreganje, obrekovanje, obsojanje s tem ne zmanjka. Zakaj bi se ukvarjal s sabo, če se je lažje z drugim?

Ko življenje izstavi račun, rečem, nisem kriv. Nisem vedel. Nisem mislil nič hudega. Vsi so tako delali. Kaj pa bi lahko naredil. Popolnoma sem nemočen. Nisem bil prišteven. Jaz ne morem rešiti sveta. Pomagaj mi. Ko zbolimo ali zboli naš otrok nas ne zanima ne zdravnikova barva kože, ne versko prepričanje, ne spolna usmerjenost, ne kaj je in kolikokrat na teden pere brisače. Naj pomaga in bom hvaležen. Večno. Obljubim. In ko ozdravim, je vse v redu in spet se lahko vrnem na svoj kupček, kjer ne poznam, še manj pa obvladujem svoje misli, čustva in občutke. Dokler se spet ne zavrti.

Ste to, kar mislite, da ste in si zaslužite. Če verjamete, da zmorete, imate prav. Če verjamete, da ne zmorete, imate tudi prav. Najprej se zgodi znotraj nas in nato zunaj. Če se nečesa bojite, se bo zgodilo, če v nekaj verjamete, se bo zgodilo. Če se smilite sami sebi, boste materiala za smiljenje dobili še več. Če ste jezni, bo življenje poskrbelo, da boste lahko jezni še naprej. Če se vam zdi, da svet ni pošten, poglejte koliko ste pošteni sami.

V meni in tebi je dobro in slabo. Ko odprem oči, in si upam zazreti v slabo, dobim možnost za spremembo. Ali mi ta misel koristi? Ali to dejanje prinaša kaj dobrega? Ali bi od sebe zahtevam enako kot od drugih? Zakaj se nekega prepričanja tako držim, kaj od njega dobim? Kaj bi se zgodilo, če bi ravnal drugače? Zakaj tako ravnam? Kaj mi preprečuje, da se ne odzovem drugače?

Na zemlji je vsega dovolj. Za začetek je dovolj, če začnete nadzorovati svoje misli. Potem se osredotočite na svoja čustva. Počasi, plast za plastjo boste prihajali do novih spoznanj. Ali je težko? Ja, je. Ali se splača? Ja, se. Ljudje se včasih počutijo tako nevredne, da se sprememb ne lotijo, ker mislijo, da si boljšega ne zaslužijo. Če ste v takšnem stanju, potem to naredite zaradi otrok. Otroci so edina bitja, ki si zaslužijo in so vredni, da se zaradi njih spremenimo. In ko se spremenimo, se spremeni ves svet. Ne verjamete? Pa smo spet na začetku kroga.

več v FB skupini Čarobni odnos ali MMC